Po EPK potrebna krepitev turistične ponudbe

Slabe povezave, pomanjkanje hotelskih nastanitev, omejena privlačnost za turiste. Ti so nekateri izmed številnih izsledkov poglobljene študije o stanju turistično-nastanitvenega sektorja na Goriškem, ki so jo včeraj predstavili v Palači De Bassa v Gorici. Poleg sedanjega stanja so ponudili tudi številne nasvete za razvoj. Poudarili pa so, da bo treba v širšem goriškem prostoru okrepiti turistično ponudbo, da se bo njena privlačnost povečala.

Študijo je naročila Trgovinska zbornica Julijske krajine v vidiku Evropske prestolnice kulture leta 2025, pripravila pa jo je zveza Uniontrasporti. V polni dvorani Palače De Bassa so predstavili serijo zanimivih podatkov in analiz, ki kažejo na potencial in na pomanjkljivosti Gorice in njene pokrajine.

Največ je tujih turistov

Tipični obiskovalec goriške pokrajine v zadnjih desetih letih je tuj državljan, večinoma iz Avstrije ali Nemčije. V goriški pokrajini preživlja iz leta v leto manj dni, obišče jo predvsem od junija do septembra. Na ta podatek seveda močno vpliva Gradež. Število italijanskih turistov na Goriškem je nekoliko zraslo v obdobju pandemije. Prav pandemija je močno zaznamovala podatke o turističnem obisku, saj je bil padec tako italijanskih kot tujih turistov občuten. V letu 2021 in v letu 2022 (študija sicer ni krila letošnjega leta) se številke spet višajo. Turisti, ki se odločijo za obisk Goriške, pa nimajo na voljo posebno razvejane nastanitvene ponudbe. Večina hotelov na Goriškem je koncentrirana v Gradežu, študija pa je tudi dognala, da je ponudbe na visoki kakovostni ravni zelo malo. Kljub vsemu imajo turisti na splošno pozitivno mnenje o Goriški in Deželi FJKnasploh, negativna mnenja pa zadevajo omejen urnik storitev. Odpiralni čas marsikatere znamenitosti ali trgovskega ter gostinskega obrata je po mnenju obiskovalcev večkrat preveč omejen.

Nujna krepitev povezav

Za premoščanje vsaj nekaterih izmed teh težav bo nujno potrebno povezovanje z drugimi kraji v deželi, ki nudijo več nastanitev kot Gorica in njena pokrajina. Strokovnjaki, ki so pripravili študijo, so začrtali tri namišljene kroge okoli Gorice na podlagi časa, potrebnega za pot: 15, 30 ali 60 minut. V najožjem »krogu« 230 obratov nudi 5000 ležišč; v drugem je 680 obratov in 14.000 ležišč, v tretjem pa 2259 obratov in 55.000 ležišč, katerim je treba seveda dodati nastanitve na slovenski strani meje. Za učinkovito uporabo teh nastanitev pa je nujnega pomena, da se okrepijo prevozi. Gorica je na podlagi izsledkov študije namreč relativno dobro povezana z drugimi kraji v deželi, avtobusi in vlaki pa ne vozijo dovolj redno; hoteli ali b&b pa so večkrat oddaljeni od postaj. Poleg javnih prevozov, navaja študija, bi bilo vredno razmisliti o zasebnih prevozih s strani samih hotelov. Zaradi slabih povezav namreč Gorica tvega, da se turisti raje odločajo za druge destinacije, ali pa da mesto obiščejo samo bežno in tu ne prenočijo. Potenciranje ponudbe bi lahko šlo tudi v smer promocije edinstvenih nastanitev – razpršeni hoteli, zgodovinske palače, glamping, pop up hoteli, prenovljeni industrijski prostori itd.

Sama EPK ni dovolj za razvoj

Iz analize izkušenj drugih Evropskih prestolnic kulture je razvidno, je bilo slišati, da sam naziv EPKne jamči nadaljnjega razvoja. Ni dovolj, da se poveča priliv turistov in nočitev: potrebno je okrepiti turistično ponudbo in jo spremeniti v model izkustvenega turizma. Na ta način obiskovalec od blizu doživi pristen stik z nekim krajem, z njegovimi ljudmi, zgodovino itd. Izjemnega pomena, so poudarili, je tudi dobro komuniciranje vseh informacij, ki jih obiskovalec potrebuje. Poudarili so tudi, da je turistični sektor izjemno kompetitiven, zaradi česar mora Goriška ciljati ne le na splošno privlačnost, ampak tudi na nišni turizem.