Tiha in neopazna žrtev požarov, ki so julija divjali na goriškem in tržaškem Krasu, je bila divjad, ki je bežala tako pred plameni kot pred človekom, ki se je boril proti ognjenim zubljem tudi s pomočjo helikopterjev in kanaderjev. Še najslabše jo je odnesla mala, nelovna divjad, med katero spadajo ježi in zajci. V kraškem lovskem okrožju, ki se razprostira od Sovodenj do Milj in mu predseduje naravoslovec Saimon Ferfolja, nimajo še dokončne ocene o posledicah požarov, po njegovih besedah pa bo njihov obseg viden šele v prihodnjem desetletju.
Srne, jeleni in divji prašiči so pred ognjeno stihijo bežali v manj ogrožene kraje, zato v okrožju Kras oz. na loviščih lovskih družin na Vrhu, v Jamljah in v Mavhinjah beležijo le nekaj osebkov poginulih srn, ki niso uspele pravočasno pobegniti. »Jeleni in divji prašiči so se pred ognjem zatekli v sosednja lovišča, kjer ni bilo ognja in kjer so bila bolj na varnem. Bežali so tudi pred hrupom helikopterjev. Zato se je v nekaterih predelih okrožja povečala prisotnost srn ali divjih prašičev. Zdaj je še težko točno napovedati, kam in kako so se premikale živali,« pravi Saimon Ferfolja, ki se je tudi kot član doberdobske civilne zaščite v prvi liniji boril proti ognjenim zubljem. Ferfolja kot primer postavlja leto 2003, ko so kot posledica požarov na Krasu v naših krajih začeli opažati jelene, ki so prav kot srne ali merjasci takrat bežali pred ognjem in pritekli na to stran Krasa. Kot opozarja sogovornik, bodo spremembe v populaciji divjadi vidne v teku desetletja. Vsekakor so bile poleg male divjadi najbolj prizadete žabe in dvoživke, torej živali, ki se zlahka ne premikajo in zahtevajo poseben življenjski prostor. Ker pa gre za nelovne živali, je težko oceniti, koliko jih je poginilo in kam so odšle.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.