S sprehodi kljubujejo vetru revanšizma

Koraki proti vetru. Tako se glasi nova pobuda goriške sekcije ANPI-VZPI, ki želi z vodenimi sprehodi po krajih zgodovinskega spomina kljubovati vetru fašističnega revanšizma. V nedeljo se je prvega sprehoda udeležilo kakih 80 ljudi, med njimi par desetin dijakinj in dijakov slovenskih šol, za katere je ta živ stik z zgodovino fašističnega zatiranja in upora bil sestavni del dopolnilne učne ponudbe. Kmalu bodo sledili še drugi sprehodi po simbolnih krajih goriške preteklosti, je povedala predsednica goriške sekcije združenja partizanov Italije Anna Di Gianantonio.

Nedeljski sprehod je ponudil tri etape: prizorišče prvega partizanskega spopada z Nemci pred železniško postajo, Spominski park in zapor v Barzellinijevi ulici. Na nemško okupacijo Gorice so se nameravali spomniti tudi z obiskom občinskega parka, vendar občinska uprava ni ugodila prošnji, da bi jim ga odprli.

Goriška fronta

Pred železniško postajo je zgodovinar Luciano Patat obnovil epopejo Goriške fronte po zlomu Italije 8. septembra 1943. Nemcem ni bilo lahko prevzeti nadzora nad Gorico. Zoperstavili so se jim slovenski in italijanski borci, slednji člani Proletarske brigade, ki je tiste dni nastala na Tržiškem. Obkolili so Gorico. Južni del fronte je krila Proletarska brigada in pet njenih borcev je 12. septembra pred postajo padlo v spopadih z Nemci. Partizani so pri Razdrtem zaustavili nemško kolono iz Postojne, v Baški grapi in nazadnje še pri Solkanu so drugo kolono zadrževali vojaki divizije Torino generala Bruna Malagutija.

Odpor je trajal do 25. septembra, ko so ga Nemci strli šele s pomočjo druge divizije, ki so jo iz Vidma napotili v Gorico in s pomočjo letalstva. Del borcev se je na Trnovskem pridružil Osvobodilni fronti, drugi so se razšli in se kasneje vključili v nove garibaldinske enote, v skupine GAP in znamenito Intendanco Montes, ki je oskrbovala partizanske enote na osvobojenih območjih.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.