Šoferka nas je vozila med Goricama, sopotniki pa po celem svetu

Dediščina Evropske prestolnice kulture 2025 se pozna tudi na področju javnega prevoza. Od včeraj dalje za čezmejno avtobusno linijo med Gorico in Novo Gorico skrbita namreč goriško prevozno podjetje APT in slovenski prevoznik Nomago. Tekom dneva podjetji zagotavljata skupno 32 voženj: Nomago vozi dopoldne, APT pa popoldne. Storitev so poimenovali GO!By Bus. Da bi jo bralcem čim bolje predstavili, smo se včeraj še sami vkrcali na avtobus in se z goriške železniške postaje mimo Korza in Travnika odpeljali do novogoriške železniške in nato avtobusne postaje ter nazaj.

Od Indije do Argentine

Na turkizni avtobus stopimo pred goriško železniško postajo ob 10. uri. Prvi dan uvedbe skupne čezmejne linije sistem še ni povsem utečen, saj naprava za nakup vozovnic s kartico še ne deluje, zato je mogoče plačati le z gotovino. Vozovnico si je mogoče zagotoviti tudi digitalno, prek aplikacije TPL Fvg. Enosmerna vozovnica stane 1,70 evra, celodnevna pa 3,40 evra.

Na Korzu Italije na vozilo vstopi Goričanka, ki je sicer po rodu iz Argentine, na tem območju pa živi že trideset let. »Tu sem dobila moža, se poročila in ostala,« nam pove v mešanici italijanščine in španščine. Zavtobusom se ne pelje čez mejo, izkoristi čezmejno linijo samo v goriškem delu, saj mora na zdravniški pregled. Gospa se je naučila italijanščine, zdaj se uči še angleško. Avtobus zanjo ni le prevozno sredstvo. »Včasih me na pregled zapelje hčerka. Zelo rada pa se tudi vozim z avtobusom. Starejši se hitro zapremo vase, jaz pa tega nočem. Sem velika klepetulja,« zaključi.

Peljemo se po Cavourjevi in Škabrijelovi ulici ter prečkamo mejni prehod. Na avtobusu sta še slovenski potnik in zgovorna turista iz Indije. Gorica in Nova Gorica sta na njuni poti le ena od postaj, saj smo ju prestregli na njunem prvem potovanju po Evropi. Ogledala sta si že Madžarsko in Nemčijo, sedaj pa sta na vrsti Italija in Slovenija. »Vrnila se bova, Evropa je zelo raznolika, pa vendar res čudovita,« nam povesta v angleščini. Sprašujeta o meji, kako je nastala, kako jo danes prehajamo. Sopotnikoma povemo o letu 1947 in o beli črti, ki je celo kravo »razdelila« na pol. Nasmehneta se. »To je klasika, meje rišejo iz pisarne,« pravi Indijec in nam razloži, kako je bila prav leta 1947 izvedena tudi delitev Indije. Mejo je določil Cyril Radcliffe, ki jo je v nekaj tednih narisal na podlagi zemljevidov in verske sestave prebivalstva, večinoma kar iz pisarne. »Tudi pri nas je meja razdelila posestva in družine. Koliko trpljenja!« pripomni soproga. Turista izstopita na novogoriški železniški postaji. Pot ju bo naprej popeljala na Bled.

Voznica avtobusa nas naposled pripelje na novogoriško avtobusno postajo. Z njo se po Erjavčevi ulici spet vrnemo proti Gorici. Na prenovljeni železniški postaji v Novi Gorici se na avtobus vkrca potnik, ki pravi, da bo izstopil na goriški železniški postaji in nato nadaljeval proti ronškemu letališču. Potuje na Kitajsko. Po rodu je Ukrajinec, doma iz Kijeva. »Živim v Sloveniji in obiskujem tečaj slovenskega jezika,«nam pove v okorni slovenščini, tako da pogovor raje nadaljujemo v mešanici ruščine, slovenščine in angleščine. »Vaša dvojina je res zahtevna,«nam prizna, ko se pogovarjamo o podobnostih in razlikah. Predvsem se sogovornik čudi, kako je pri nas vse manjše. »V Kijevu je bilo pred vojno skoraj štiri milijone prebivalcev, sedaj pa približno tri,« oceni in razkrije, da rodnega kraja ni zapustil zaradi vojne, temveč zaradi službe. Ko se bo naučil jezika in našel stalno bivališče, se mu bo pridružila še žena.

Ko avtobus zapelje skozi mejni prehod, voznica nekoliko upočasni, policist pozorno pogleda potnike, nato pa pomaha šoferki, da lahko odpelje naprej. Čez kako uro po končanem krogu spet naletimo na voznico, ki nam zaupa, da je v prvem dopoldnevu čezmejne linije storitev koristilo med deset in dvajset potnikov.

Gotovo bo trajala do konca leta

Prvi avtobus iz Nove Gorice proti Gorici odpelje ob 6.50, iz Gorice proti Novi Gorici pa ob 7.25. Vožnja v vsako smer traja dvajset minut. Ob slovenskih in italijanskih državnih praznikih ter ob nedeljah veljajo posebni urniki. Avtobusi bodo vozili vse leto, razen 1. januarja, na veliko noč, 1. maja, 15. avgusta in na božič.

Tadej Luznik, regijski direktor prodaje v družbi Nomago, poudarja, da se je čezmejna linija izvajala že v okviru EPK 2025, tokrat pa je sad sodelovanja podjetij APTin družbe Nomago. »Linija je plod bilateralnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Deželo FJK,«pove in pristavi, da to omogoča potnikom, da izstopijo na katerikoli točki poti, tako v Sloveniji kot v Italiji.

Linijo financirata Dežela FJK in Mestna občina Nova Gorica. Zagotovo bo obratovala do decembra 2026, nadejajo pa se, da bo delovala tudi v prihodnosti. Družba Nomago bo liniji namenila en namenski avtobus, obstaja pa tudi rezerva. »Taka linija zahteva dva šoferja in pol na letni ravni,« nam zaupa Luznik.

Čezmejno avtobusno linijo, ki se je rodila leta 2002, je ohromila pandemija covida, razloži generalni direktor podjetja APT Luca Di Benedetto in doda, da je bil EPK2025 prava priložnost za ponovno vzpostavitev linije. »Proga, ki predvideva več postaj po dveh mestnih središčih, je za uporabnike še bolj vabljiva,« pojasnjuje in ob tem poudarja odlično sodelovanje z družbo Nomago. Med GO! 2025 je tovrstna linija že obratovala, uporabilo jo je nad 80 tisoč potnikov. »Zanimivo bi bilo ohraniti take številke,«še razkrije sogovornik in pove, da je podjetje APTza čezmejno linijo dalo na razpolago šest vozil, dejansko pa se bo uporabljalo en električni avtobus.