Sotočje mrtvih rek

Soča in Vipava se na Špiku ne srečujeta več. Obe reki sta popolnoma presahnili, njuno sotočje – kraj, ki običajno izžareva posebno življenjsko energijo – je mrtvo.

V nedeljo dopoldne nas je sprehajalec obvestil, da je Soča pri Sovodnjah popolnoma presahnila, podobno kot se je prejšnji teden zgodilo v Gradišču in Zagraju. V soboto je bilo po njegovih besedah pri Sovodnjah še nekaj vode. Po razbeljeni strugi od sonca se je pretakal curek, ki je čez noč izginil; v nedeljo dopoldne ga ni bilo več. Skozi jez pod ločniškim mostom spuščajo tako malo vode, da je kmalu po Štandrežu v strugi ne ostane več nič; pri Sovodnjah je reka suha, tako da se lahko brez težav sprehodimo po njeni strugi – tudi po predelu, kjer je nekoč stal rimski most in so ravno pred nekaj tedni z rečnega dna pobrali večji kamniti blok. Vode ni niti pod sovodenjskim avtocestnim mostom, seveda niti na sotočju z Vipavo, ki je ravno tako poponoma presušena. Po Vipavi se voda pretaka do železniškega mostu v Rubijah, zatem kaj kmalu izgine. Prejšnji teden je bil vodostaj reke že zelo nizek, v zadnjih dneh, med katerimi so morali kar nekaj vode nameniti gašenju požara na Krasu, kar je seveda povsem razumljivo in upravičeno, se je še dodatno znižal.Deželni ribiški zavod Ente tutela patrimonio ittico je v prejšnjih tednih že reševal ribe iz presušenega odseka Vipave pri Sovodnjah, včeraj je prišla na vrsto Soča takoj po Špiku. Nekaj sto metrov po sotočju so predvsem večje ribe ostale ujete v tolmunu pod levim bregom reke, medtem ko je bilo v presušeni strugi – brez vode je ostalo kakih pet kilometrov reke od Štandreža do Zdravščin – mogoče opaziti na tisoče poginulih mladic. Včeraj so iz tolmuna pod Špikom izlovili več sto kilogramov rib; pri delu je osebju ribiškega zavoda pomagala civilna zaščita, ki je z bagerjem poskrbela za izkop kanala, po katerem so speljali vodo, da bi tolmun še malce izpraznili in tako varneje izlovili ribe. Iz reke so med drugim rešili nekaj več kot dvajset krapov, težkih od 15 do 20 kilogramov. Med rešenimi ribami je bilo tudi več jegulj in ščuk, iz reke so pobrali tudi nekaj potočnih rakov; njihova prisotnost potrjuje, da je voda na sotočju Soče in Vipave dokaj čista, zaradi česar je ekološka katastrofa še toliko večja

Poleg dolgotrajne suše je treba vzroke za težave iskati zlasti v izkoriščanju vodnega bogastva za potrebe namakanja in proizvodnje električne energije. Pri jezu pod ločniškim mostom večji del vode iz Soče preusmerijo v kanal, ki je zatem speljan vse do Fare; tam se večji del vode vrne v reko, kar pomeni, da je ne izkoriščajo le za namakanje, temveč tudi za proizvodnjo električne energije. Če bi se elektriki začasno odrekli in bi več vode pustili reki, bi Soča pri Sovodnjah verjetno ne povsem presahnila in ribji živelj bi preživel. Ribe, ki so jih izlovili včeraj in v prejšnjih dneh, so vrnili v reko ravno pri Fari, kjer se v Sočo izteka voda iz omenjenega kanala.