»Plurijezičnost« ali »večlinguismo« je pomenljiv naslov zadnje, 122. številke revije Isonzo Soča. Prepletanje jezikov in kultur je bilo med temelji »Časopisa na meji Italija-Slovenija« od njegove same ustanovitve, v zadnji številki pa je postala tema, v katero so številni avtorji in sodelavci usmerili svojo pozornost.
»Spodbujanje večjezičnosti je točno namen te revije, ki želi povezati čezmejni prostor v neko skupno kritično maso, ki ga doživlja, o njem razmišlja in ga skuša preobraziti,« je ob predstavitvi, ki je v torek potekala v novogoriški Knjigarni kavarni Maks, dejal njen kreativni urednik Miha Kosovel. Dodal je, da bo revija v tej in v naslednjih številkah tudi skušala kritično oceniti doživetje in dediščino Evropske prestolnice kulture. Ob Kosovelu sta bila prisotna še odgovorni urednik Andrea Bellavite in Peter Abrami, član uredniška odbora, medtem ko je za grafično oblikovanje poskrbel Zvone Kukec.
Večno vprašanje
Jezikovno vprašanje je v obmejnem prostoru vselej prisotno in se je z njim treba ukvarjati, so še poudarili uredniki. »V 122. številki smo predstavili nekaj pesmi avtorja Francesca Tomade. Gre za izredno pomemben doprinos, da se ta poezija predstavi v obeh jezikih, saj je ravno jezik najhujša pregrada: koncerte in likovne razstave je v sosednji državi precej lažje obiskovati, ker dejansko te bariere ni, kar pa ne velja za literaturo. Zdi se mi izrednega pomena da v reviji, ki se ukvarja z družbenimi vprašanji, v obeh jezikih predstavljamo avtorje iz ene in druge strani meje,« je še dejal Kosovel.
O novi številki je nato spregovoril Bellavite. Poudaril je, da je največji izziv revije, ki izhaja vsake štiri mesece, aktualnost. »Na svetu se dogajajo stvari, ki bi si jih pred časom težko predstavljali. Živimo v časih, ko se voditelji držav sploh ne zmenijo za mednarodno pravo, kjer je ekonomija dejansko tista, ki pogojuje njihove odločitve: še najbolj srhljivo je, da se vse to danes zdi normalno,« je svoje misli razčlenil Bellavite, ki je nato posvetil še nekaj besed naslovnici revije. Na njem je upodobljena freska Franca Duga, umeščena na zidu jezikov, ki je dolga leta krasil Podgoro. Gre za pobudo iz zgodnjih let 2000, ki jo je zasnovala Alba Gurtner in ki je združila umetnike iz Italije, Slovenije, Furlanije, Avstrije in Hrvaške. »Zid danes žalostno propada, tako da je naslovnica tudi neke vrste opozorilo, da je tako pomembna dediščina potrebna vzdrževanja in obnove,« je še povedal Bellavite.
V nadaljevanju so številni avtorji na kratko predstavili članke, vezna nit pa je pri vsakem bila jezik oziroma večjezičnost. Novost zadnjega izvoda predstavlja doprinos Marca Stolfa, ki se je vprašanja jezika lotil v furlanščini. Avtor je med večerom dejal, da je pri Evropski prestolnici kulture pogrešal večjo prisotnost furlanskega jezika. »Pomanjkljivost gre pripisati javnim ustanovam, je pa neke vrste zrcalo današnjih težav Evrope. Pravi obračun Evropske prestolnice kulture bo postal jasen s časom, doslej smo le prebirali podatke o večjem številu nočitev, kar je seveda pozitivno. Zdi pa se mi, da ni bilo veliko večjezičnosti in brezmejnosti. Še vedno me preseneča, da se goriška občina ne uspe znebiti nekega častnega občana. Številni se danes bojijo jezikovne raznolikosti, čeprav je ravno to tisto, kar danes potrebujemo,« je povedal Stolfo.