V pokopališki vežici muzej sanitete prve svetovne vojne

V Občini Renče-Vogrsko so v kratkem pridobili prva dva manjša muzeja. Po točki tehniške dediščine, ki so jo v okviru mreže Centra tehniške dediščine KUJ.ME na območju LAS v objemu sonca odprli prejšnji teden v Bukovici, s katero so se poklonili razvoju obrti in industrije v občini, so včeraj v Renčah odprli še muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se vključuje tudi v Projekt Pot miru. Umestili so ga v staro vežico ob renškem pokopališču.Da je odprtje obeh omenjenih muzejev prvi korak k razvoju zgodovinskega turizma na območju Občine Renče – Vogrsko, poudarja tamkajšnji župan Tarik Žigon. »Lokacija za muzej sanitete je bila izbrana namenoma. V neposredni bližini je bila fronta in ranjeni vojaki so se zatekali v ta konec. Prav v temu objektu je bila urejena začasna triaža, naprej proti Vinišču, Lukežičih in Oševljeku pa je bila urejena tako imenovana zdravstvena kaverna, ki je sedaj delno zasuta. To območje je bilo v času prve svetovne vojne zaledje za oskrbo ranjenih vojakov,« pojasnjuje župan, medtem ko Simon Kovačič iz Društva Soška fronta 1915-1917 dodaja, da so na območju Renč še vedno ohranjena tri vojaška pokopališča, na katerih je pokopanih preko 3.300 vojakov. »Nastala pa so prav zato, ker je bila v Renčah vojaška bolnišnica. Zato smo se odločili, da tukaj postavimo zbirko sanitete. Predstavljena je na petih panojih, ki obravnavajo začetek vojne, Renče med prvo svetovno vojno, begunce, delovanje sanitete na splošno in bolnišnico. Poleg so razstavljeni še nekateri originalni predmeti in lutka bolničarke v avstro-ogrski uniformi,« nam je v petek ob odprtju razstave v vežici na renškem pokopališču pojasnil Kovačič, ki poudarja, da razstavo dopolnjuje še veliko slikovnega materiala – od dokumentov do fotografij Renč pred in med vojno.Za Renče je bilo pomembno to, pripoveduje Kovačič, da so v šesti soški bitki avgusta 1916 Italijani zasedli doberdobsko planoto in se je frontna črta že zelo premaknila na Renče, tako da so tja začele padati granate. »Še bolj pa v 9. soški bitki, ko so Italijani prodrli do Kostanjevice na Krasu in se je ta frontna črta izpostavila prav tu. Nekateri begunci so zapustili Renče že v začetku vojne, maja 1915, ostali pa potem, ko se je avgusta 1916 Renčam približala frontna črta. Vsaj 50 domačinov je v begunstvu umrlo, če jim prištejemo še 16 civilistov ter 60 padlih, dobimo preko 120 umrlih v Renčah med prvo svetovno vojno, kar je za tako majhen kraj visoka številka,« opozarja Kovačič, ki je skupaj s Tadejem Korenom iz ustanove »Fundacija Pot miru v Posočju« uredil omenjeno razstavo.