Z glasbo in gledališčem o češnjah in vaškem življenju

S prijetno zasnovano gledališko-pevsko predstavo so pred dnevi pri društvu Briški grič sklenili letošnjo sezono, ki jo je oblikovala otroška skupina. Otroški odsek je pri števerjanskem društvu kar številen in nadvse delaven. Ukvarja se z zborovskim petjem, recitacijami in manjšimi gledališkimi nastopi ter škeči. Vse to so pokazali na zaključni prireditvi, ki je v dom na Bukovju priklicala starše otrok, pa tudi prijatelje in sodelavce Briškega griča. Prireditev je zasnovala novogoriška režiserka Kristina Kamaladevi Mihelj, za glasbeno plat pa je poskrbela glasbena pedagoginja Mojca Cej, ki že nekaj let vodi društveni otroški pevski zbor Briški slavčki. Glasbene vložke in pesmi pa je na kitaro mojstrsko spremljal Samo Turk, sicer profesor kitare na novogoriški glasbeni šoli.

V glasbi in besedi

Predstava z naslovom Najboljše češnje so tiste, ki jih delimo, je v glasbi in besedi prikazala nekdanje, pa tudi sedanje življenje na vasi, kjer so še do nedavnega bili v veljavi določeni poklici, ki so bili v pomoč pretežno kmečkemu prebivalstvu. Izpostavljeno pa je bilo gojenje češenj, ki je nekoč bilo v Brdih zelo prisotno. Zlasti za otroke so češnje veljale za pravo poslastico in so jih velikokrat »kradli« na sosedovem vrtu. Zdaj so češnje (k sreči ne povsem) nadomestili vinogradi in pridelava odličnih vin. Otroci so zapeli nekaj pesmi in izštevank, ki govorijo o rdečih češnjah, prikazali pa so tudi nekaj otroških iger, ki so bile pred desetletji še prisotne po naših vaseh. Prireditev so zaključili s petjem znane pesmi Tomaža Domiclja Vem, da danes bo srečen dan. Pri tem so otrokom pomagale članice ženskega zbora Briške trcinke, pritegnili pa so jim tudi mnogi ljudje iz publike.