Zlatorog za visoko obletnico poimenovanja šole po Josipu Abramu

V Pevmi so v ponedeljek imeli doživet praznik, s katerim so proslavili 40-letnico poimenovanja osnovne šole po Josipu Abramu. Kulturna prireditev je potekala na igrišču ob šoli, med udeleženci je bilo veliko staršev, sorodnikov in prijateljev otrok, ki so zasedli vsa razpoložljiva mesta.

Program je vseboval več točk, ki jih je povezovala Barbara Ursic. Najprej so na igrišče stopili mlajši sosedje osnovne šole, otroci iz vrtca Pikapolonica. Pod vodstvom vzgojiteljic in ob spremljavi učitelja Martina Srebrniča na klaviature so zapeli nekaj pesmi, med katerimi tudi himno vrtca, ki jo je napisal prav Srebrnič. Omeniti gre, da bo letos pevmski vrtec upihnil sedemdeseto svečko in bo svoj rojstni dan proslavil letos jeseni.

Glasba, ples in besede

Nato so se vrata na stežaj odprla v Kraljestvo Zlatoroga. Učenci osnovne šole so se prav s to pravljico poklonili spominu Josipa Abrama, čigar 150-letnico rojstva praznujemo v tem letu. Abram je namreč med drugim pisal tudi o Zlatorogu in učenci so to čudovito pripoved predstavili skozi glasbo in ples, mimo besed in sugestij. Nastop so pripravili s pomočjo učiteljic Nike in Mare iz plesne šole Movartex in čarobnega glasu gledališke igralke Teje Glažar. Prolog v plesno obarvano zgodbo o Zlatorogu so zaplesale nekatere učenke prvostopenjske srednje šole Ivana Trinka, ki je pred kratkim s predstavo o Zlatorogu nastopila v Agrigentu in Gorici. Ob plesnih točkah so učenci pod vodstvom Martina Srebrniča zapeli tudi šolsko himno in nekaj drugih pesmi.

Publiko in nastopajoče je pozdravil občinski odbornik Maurizio Negro, ki je med drugim poudaril pomembnost vaških šol, ki da so osnova vsaki skupnosti ter so nosilke vrednot in običajev nekega kraja. K mikrofonu je pristopil tudi ravnatelj Večstopenjske šole Gorica David Clodig. Čestital je učencem in učnemu osebju šole, ker se poleg učnih programov posvečajo tudi izvenšolskim dejavnostim, ki otroku nudijo razgledanost in splošno kulturo. Dejal je, da je prav, da gledamo naprej, a je tudi prav, da se spomnimo, kaj se je dogajalo v preteklosti in da skrbimo za ovrednotenje domače kulturne dediščine.

Učenci četrtega in petega razreda so se nato spomnili na Josipa Abrama s krajšimi izseki iz njegovega življenja, podrobneje je o poimenovanju šole in o njegovem življenju spregovoril domači raziskovalec Vili Prinčič in predstavil brošuro, ki so jo izdali ob tej priložnosti. Brošura vsebuje štiri poglavja. Prvo vsebuje kratek opis prireditve izpred 40 let, ko so šolo poimenovali po duhovniku in književniku, drugo pa predstavitev njegovega lika, ki jo je pripravila domačinka Majda Vidrih. Sledi nekaj pričevanj ljudi, ki so Abrama poznali in cenili, na koncu pa opis poglavitnejših šolskih in izvenšolskih dejavnosti pevmske šole.

Posojal jim je knjige

Abram je bil po rodu iz Štanjela na Krasu, v Pevmi je župnikoval med leti 1929 do 1938, torej v času najhujše zatiralne politike fašističnih oblasti. Izkazal se je kot velik domoljub, pesnik in pisatelj, prevajalec in vnet planinec. Ker je bila takrat slovenščina prepovedana v javnosti in v šolah, je Abram v popoldanskih urah v župnišču učil domače otroke slovenskega jezika in jim posojal slovenske knjige. Bil je tudi prevajalec iz ukrajinskega jezika in je prevedel veliko pesmi ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka (ena od pesmi je tudi natisnjena v brošuri). Umrl je leta 1938 med obiskom prijateljev v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Platnico brošure je izdelal Silvan Bevčar, nekdanji učitelj na tej šoli, natisnila pa jo je tiskarna Grafica Goriziana.

Na koncu je pozdravil še predsednik Krajevne skupnosti Lovrenc Persoglia, ki je ob zahvalah za prireditev in za sodelovanje šoli podaril sliko, ki jo je za to priložnost ustvaril Bevčar. Slika bo odslej visela v enem od hodnikov šole.

Pred družabnostjo z dobrotami, ki so jih pripravile družine in oslavske vinske kmetije, se je Savina Radikon v imenu staršev zahvalila učiteljem za vloženi trud, učiteljica Sara Miklus pa se je zahvalila vsem, ki so na kateri koli način pomagali pri pripravi proslave. Udeleženci so si lahko ogledali tudi fotografsko in dokumentarno razstavo, ki so jo za ta vaški praznik pripravile vrtčevske vzgojiteljice.