Ponedeljek, 20 september 2021
Iskanje

BOKSARSKA VREČA: Mrčes ne dela

Svet |
19. avg. 2021 | 12:55
    Dark Theme

    »Ko se je Gregor Samsa nekoč zjutraj zbudil iz nemirnih sanj, je ugotovil, da se je med spanjem preobrazil v velikanski mrčes.«

    Uvodni stavek Kafkove pripovedi Preobrazba sodi med najbolj znane »incipite« literarne zgodovine. Za praškega genija je bilo značilno, da je v eni sami podobi znal strniti koordinate sveta, ki ga je nato razvil (ali razgradil) v nadaljevanju zgodbe. Stavek predstavlja ne samo začetek najbolj poznane Kafkove pripovedi, marveč naznanja tudi prebujanje človeka v moderni čas z njegovimi grozotami in vojnami. Ne samo: kdor analizira Kafkovo pisanje iz psihoanalitične perspektive, najde poleg namiga na »nemirne sanje« še dvojno avtobiografsko igro: prvič, priimek »Samsa« ima enako število samoglasnikov in soglasnikov kot priimek »Kafka«; in drugič, v avtorjevih dnevnikih lahko beremo, da ga je oče zmerjal z besedo »Ungeziefer« (mrčes), kar je bilo sicer namenjeno vsej Kafkovi generaciji, saj je bila v očeh starejših šibka, mlahava in brez pravega cilja v življenju.

    Pisatelj Patrick McGrath je v reviji La lettura izpostavil še dodatno pripovedno raven, ki se mi v tem času zdi precej aktualna: mrčes ne more v službo. Gregor Samsa je potujoči uradnik in tisto jutro je zamudil prvi vlak.

    »”O bog,“ je pomislil, “kako naporen poklic sem si izbral! Iz dneva v dan venomer na poti. Poslovna razburjenja so dosti hujša kot pri navadnem poslovanju doma, zraven tega mi je pa še naložena muka potovanja, skrb za zveze vlakov, neredna in slaba hrana, vselej drugačno in nikoli trajno, nikoli ne prisrčno občevanje z ljudmi. Vrag vzemi vse skupaj!”«

    Danes bi lahko celo trdili, da je Samsa pregorel (»burnout«), ker je vztrajal v službi, ki je ni maral in v kateri se verjetno ni prepoznaval. Še najaktualnejše pa je dejstvo, da se ni odločil sam za spremembo, marveč je njegovo telo povsem odpovedalo oziroma zanikalo pravila družbe in se preobrazilo v žuželko.

    Ta odločitev telesa – kot bi bilo ločeno od volje, vzgoje in kulture časa –, da se upre situaciji, zelo spominja na najnovejše raziskave o stresu in njegovih posledicah na zdravje. O tem veliko piše dr. Gabor Maté, če koga zanima.

    Kot se spodobi za klasika svetovne literature, pridobi branje Kafkove pripovedi v času koronske družbe še nove plasti. Ostanimo na področju dela. Stranski liki imajo sedaj povsem novo, perverznejšo dimenzijo kontrole nad Samso, ki je cele dneve zaprt v svoji sobi in se počasi prilega življenju mrčesa. Ker je Gregor Samsa zamudil jutranji vlak, ga na začetku pripovedi obišče prokurist.

    »”Čudim se, čudim se. Menil sem, da vas poznam kot mirnega, razumnega človeka, zdaj pa kaže, da mislite kar na lepem razkazovati nenavadne muhe.”«

    Tako mu prokurist govori za zaprtimi vrati vpričo staršev in sestre. Gregorjevo počutje ga ne zanima, pomembno je le opravljeno delo. V pospešenem svetu je treba biti vedno zdravi, učinkoviti in požrtvovalni. Zato je prokuristov očitek na koncu prava kritika slabiču: »”Vaše delo v zadnjem času je bilo torej zelo nezadovoljivo; zdaj sicer niso meseci posebnih kupčij, to priznavamo, a takih mesecev, da bi v njih ne sklepali sploh nič kupčij, takih mesecev ni, gospod Samsa, ne sme jih biti.”«

    V tako družbo nima več dostopa, zato se družina na koncu odloči, da se je mrčesa treba znebiti. In res, nekega jutra odkrijejo v Gregorjevi sobi njegove posušene ostanke. Pripoved bi se s tem lahko tudi zaključila, vendar je Kafka dodal še nekaj strani, da bi zaokrožil še diskurz o delu.

    »Sklenili so, da bodo danes počivali in šli na sprehod; premor v delu so bili ne samo zaslužili, temveč so ga celo brezpogojno potrebovali. Zatorej so sedli za mizo in napisali tri opravičilna pisma, gospod Samsa direkciji, gospa Samsa delodajalcu in Greta poslovodji.«

    Kafka je spoznal, da je delo v času modernizma tisti faktor, ki najbolj vpliva na človeka, na njegovo zdravje in njegov um. Tako kot je Charlie Chaplin dojel, da bo človeka zmlela industrijska repetitivnost, tako je bilo Kafki jasno, da se bodo ljudje čedalje manj prepoznavali v svoji službi.

    Med pandemijo sem bil priča številnim takim preobrazbam in pogumnim življenjskim preusmeritvam. Družba še vedno srepo gleda na take odločitve, podobno kot to počenja družina Samsa, ki misli samo na ugled in upošteva le mnenje drugih.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani

    $tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

    Kaj menite o morebitni uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19?

    4. sep. 2021 | 6:00
    Popolnoma soglašam
    Delno soglašam
    Delno nasprotujem
    Popolnoma nasprotujem
    Ne vem
    Prikaz rezultatov

    Glasovanje zahteva prijavo