KOROŠKI FOKUS: Manjšina v zadregi

Slovenska manjšina na Koroškem je po desetletjih zavlačevanja uresničitve sedmega člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) očitno le dočakala premik na področju dvojezičnega sodstva. Pravosodna ministrica Anna Sporrer (socialdemokratska stranka, SPÖ) in ministrica, pristojna za narodne skupnosti, Claudia Bauer (ljudska stranka, ÖVP) sta na Dunaju predstavili osnutek zakona o dvojezičnem sodstvu na Koroškem, ki ohranja dvojezična sodišča v Borovljah, Železni Kapli in Pliberku, hkrati pa predvideva t. i. kompetenčne centre v Celovcu in Velikovcu. Nadalje osnutek vsebuje še razširitev veljave zakona na nekatere dodatne občine v okraju Celovec dežela in okraju Beljak dežela. Osnutek se je pojavil le mesec dni potem, ko se je na dvojezičnem sodišču v Pliberku upokojil še zadnji sodnik, ki je obvladal slovenski jezik. Že pred tem sta brez dvojezičnega sodnika ostali sodišči v Borovljah in Železni Kapli.

Osnutek reforme dvojezičnega sodstva na Koroškem, ki bo zdaj šel v nadaljnjo obravnavo v avstrijski parlament, so predstavniki manjšine načelno pozdravili kot pravilen, hkrati pa poudarili, da gre za prvi korak po desetletjih nedejavnosti države na tem področju. Zakonski osnutek namreč ne vključuje celotnega dvojezičnega ozemlja, saj v njem nista zajeta Zgornji Rož in Zilja, prav tako v njem ni upoštevan predlog, po katerem bi tudi okrajno sodišče v Beljaku postalo dvojezično, kakor to predlagajo predstavniki manjšine na podlagi sedmega člena ADP.

Ugledni slovenski odvetnik in strokovnjak za ustavno pravo Rudi Vouk povrhu tega opozarja na absurdnost v osnutku, da bo v Celovcu dvojezično sodišče, ki pa ga pripadniki manjšine, ki živijo v koroški prestolnici, ne bodo smeli uporabiti. »To je absurd, ki je popolnoma nesprejemljiv,« je zatrdil Vouk. Opozarja še, da bo vsak pripadnik manjšine, ki bo želel v prihodnje sodni postopek v slovenščini, tega deležen v Borovljah ali Pliberku, ne pa v Celovcu ali Velikovcu, medtem ko vsak državljan iz katere koli druge države Evropske unije lahko zahteva obravnavo v slovenščini.

Z drugimi besedami: osnutek reforme o dvojezičnem sodstvu na Koroškem, ki na eni strani prinaša premik v pravo smer, na drugi pa ohranja vrsto pomanjkljivosti in celo absurdne ureditve, spravlja slovensko manjšino in njene predstavnike v dokaj težaven položaj oziroma v zadrego. Podpreti ga ali ne. Verjetnost, da bo šel predstavljeni osnutek zakona skozi avstrijski parlament in bo koalicijska vlada, ki jo sestavljajo tri stranke (ljudska stranka, socialdemokrati in liberalni Neos), zanj dobila tudi potrebno ustavno večino, ne da bi slovenska manjšina dosegla bistvene popravke, je namreč precej velika. Toliko bolj, ker je – sodeč po vseh javnomnenjskih anketah – zelo verjetno, da bo naslednja vlada z desničarskimi svobodnjaki (FPÖ) in »ljudskim kanclerjem« Herbertom Kicklom na čelu zakonski osnutek, ki je zdaj na mizi, zavrnila.

Kakor koli že: vladni osnutek o dvojezičnem sodstvu na Koroškem je za manjšino le »začetni paket« tekočih pogajanj o noveli petdeset let starega in skrajno restriktivnega zakona o narodnih skupnostih, kot je poudarila tudi državna poslanka zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer. Osnutek sicer vsaj delno uresničuje dolgoletne zahteve koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, vendar razvoj zakonskih pravic manjšin s tem še zdavnaj ni končan in bi moral upoštevati tudi potrebe drugih narodnih in jezikovnih skupnosti v Avstriji. Tako poleg sodstva ostajajo odprta še številna druga ključna vprašanja. Na primer krepitev vloge narodnostnih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja, ki bi morali imeti dejansko pravico soodločanja in ne le posvetovalne vloge, ureditev uradnega jezika, kakovostnejšega izobraževanja v manjšinskih jezikih itd.

Šele če se bo Avstrija končno in z vso resnostjo lotila teh odprtih vprašanj in vseh obvez iz sedmega člena ADP, bo narodnim skupnostim povrnila zaupanje v manjšinam bolj naklonjeno politiko. Izkušnje iz zadnjih desetletij namreč kažejo, da Avstrija na tem področju močno zamuja – ne samo glede uresničitve sedmega člena ADP, torej manjšinskih pravic Slovencev in Hrvatov v Avstriji, temveč tudi pri preostalih manjšinah, ki naj bi po besedah pristojne ministrice Bauer končno dobile svoje mesto v avstrijski ustavi. Doslej sta v ustavi omenjeni samo slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji, ne pa tudi madžarska, slovaška, češka in romska skupnost.