UKREPI NA MEJI: Dvorezen meč za ekonomijo

Odločitev slovenske vlade o bolj prepustni državni meji lahko interpretiramo tudi kot neke vrste »asistenco« obmejni ekonomiji, če si izposodimo športno besedišče. Marsikateri prebivalec tega območja se bo veselil zaradi nekoliko večje svobode, veselile (in jezile) se bodo tudi določene kategorije podjetnikov tako na eni kot na drugi strani meje. Veselili se bodo slovenski črpalkarji, ki bodo v prihodnjih dneh zagotovo beležili večji priliv ljudi in denarja iz Italije, čeprav se ta pritok tudi v prejšnjih tednih ni nikoli ustavil, saj vemo, da se marsikdo ni zmenil za morebitne kazni. Jezili pa se bodo črpalkarji na italijanski strani meje, saj jih bo več strank zagotovo zapustilo.

S tovrstnim ukrepom pa slovenska vlada ni priskočila na pomoč le svojim podjetnikom. Ne smemo pozabiti, da so v Sloveniji trenutno zaprte vse nenujne dejavnosti, medtem ko so v Furlaniji - Julijski krajini, dokler ostaja na oranžnem seznamu, trgovine odprte. Oseba, ki stanuje v Sloveniji in potrebuje nov par čevljev, se lahko torej po novem odpravi v trgovino v Italijo. Dovolj bo, da nakup opravi v dveh urah. To pa bo verjetno zaskrbelo lastnika trgovine z obutvijo v Sloveniji, saj je v tem trenutku nekonkurenčen oziroma nemočen.

Nesorazmernost in krivice pa ne nastanejo le zaradi različnih zajezitvenih ukrepov, ki trenutno veljajo v obeh državah oziroma v Sloveniji in deželi FJK. Krivico svojim državljanom ustvarja tudi sama italijanska država, saj pred zakonom zdaj niso vsi enaki. Še do pred dnevi je deželna zveza Confartigianato spraševala, ali se lahko odpravimo v sosednjo občino, da npr. obiščemo svojega frizerja. Odgovor je bil »ne«, če je katerikoli drug frizer na voljo v občini, v kateri nekdo živi. Prebivalec sovodenjske občine, ki ima svojega zvestega frizerja v Štandrežu, tako npr. ne sme v sosednjo vas, ker je del goriške občine, lahko pa bi se odpravil, ko bi frizerji v Sloveniji obratovali, v sosednji Miren, ki je v drugi državi.

To mu dovoljuje italijanska vlada. Jasno je, da Italija na tak način sama škodi svojemu gospodarstvu. Zaradi tega nas ne bo smelo presenetiti, če bodo nekateri izmed tukajšnjih podjetnikov pritiskali na krajevne politike, naj od ministra za zdravje Roberta Speranze zahtevajo uvrstitev Slovenije na seznam rizičnih držav, ob vrnitvi iz katerih je treba predložiti negativen bris. Vprašanje je, ali se trgovinam v Italiji to splača.