Prijava
Dark Theme
Predsednik SVBG Mitja Gialuz in posledično prvi mož Barcolane je v ocenah potrdil, da je bilo letos obiskovalcev morda celo več kot na rekordni, jubilejni 50. Barcolani. Tisti, ki se je po številu prijavljenih jadrnic vpisala tudi v knjigo Guinnesovih rekordov. In če je bila rekordna izvedba 2019 po izračunih profesorja Guida Guerzonija z univerze Bocconi »težka« 95 milijonov evrov, bo letošnji izkupiček verjetno temu zelo blizu.
Barcolana je že nekaj let prerasla tradicionalne okvire. Da bi dogodek privabil čim širšo množico, je nekaj zadnjih let program zelo raznolik, v svojem jedru pa morda izgublja nekaj tistega pomorskega duha, ki ga je oktobrski praznik nosil ob nastanku in še nekoliko dlje. Vse se je začelo leta 1968, ko je bila na sporedu samo regata, na njej pa je nastopilo 51 tržaških jadrnic.
Z nedeljsko regato v Tržaškem zalivu Barcolana sicer v svojem bistvu ohranja prvotno idejo, jadranje v vseh oblikah bogati tudi spremljevalni program, a ostajajo jadralci in z njimi jadranje nasploh včasih še predaleč množici obiskovalcev. Če pa res želijo organizatorji Trst in Barcolano spremeniti v prestolnico svetovnega jadranja, pa bo popularizacija jadranja nujna. Razvoj (ki je v bistvu povratek k izvoru) bi lahko šel v dve smeri, ki sta sicer tesno povezani. Tako kot pred nekaj leti, naj se v Trst vrnejo »guruji« jadranja, tisti pristni pomorščaki, ki z morjem živijo 365 dni na leto, pa tudi zmagovalci pokala Amerike, kot so med drugim namignili tudi zmagovalci letošnje Barcolane ob dviganju pokala.
In tu smo že pri drugem namigu, ki je v bistvu le staro vodilo, ki je na Barcolani že obveljalo. Jadranje je treba približati množicam z zgodbami, s srečanji in kramljanjem z jadralci in o jadranju. Takih srečanj je bilo nekdaj več, zgodb, kot je povedala ambasadorka Barcolane Francesca Clapcich, je pa tudi danes na pretek, le prisluhniti jim je treba. Koliko bo »težka« ta naložba, je težko oceniti, a zagotovo bo s tem tudi Barcolana prispevala k dodatnemu širjenju pomorske kulture.
