Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK je pred dnevi v državni knjižnici v Trstu predstavil video intervju z dragocenim pričevalcem. Priložnost za obnovitev zgodbe Manlia Finzija, 86-letnega Tržačana z judovskimi koreninami, ki se je kot mladenič znašel na gori Monte Grappa in je preživel krvoločno nemško hajko na partizane, je 65-letnica osvoboditve. Z Manliom Finzijem se je v njegovi hiši na Opčinah pogovarjal Stefano Fattorini, srečanje pa je uvedel Franco Cecotti. Finzi se je rodil v Trstu leta 1924, bil je član meščanske družine z judovskimi koreninami, njegov oče Gino je bil trgovec. Že od malih nog je bil Manlio vključen v tokove fašističnega režima, najprej kot »balilla«, pozneje kot član alpinskega odseka mladinske ustanove Gioventù Italiana del Littorio (GIL). Toda leta 1938 so rasni zakoni prvič globoko ranili njegovo družino, sam pa je okusil rasizem v šoli, kjer so ga vrstniki pretepali. Približal se je gibanju Giustizia e Libertà, leta 1943 je z očetom zapustil Trst in odšel k partizanom. Na skrito se je vrnil samo nekaj dni v septembru, ko je s pomočjo pogumnega profesorja filozofije maturiral na liceju Oberdan. Na goro Monte Grappa je Finzi prispel s prvimi partizanskimi enotami. Vodil je odred in med utrjevanjem gorskih postojank je skrbel za finančno plat narodnoosvobodilnega boja. Na železniški postaji v Montebelluni je doživel prvo nemško hajko, izkazal pa se je tudi kot vohun pri nemški organizaciji Todt, ki je utrjevala nemške pozicije. Septembra 1944 so se Nemci odločili, da polovijo partizane, saj so morali utrditi »modro« obrambno linijo, ki je vodila proti Karniji. Bojev skorajda ni bilo, partizani so v glavnem bežali, Nemci pa so med samo akcijo pobili nekaj sto ljudi. Po hajki so 400 ljudi (med njimi mnogo civilistov) deportirali, 171 oseb pa so usmrtili. 31 ljudi so obesili na drevoredu v Bassanu. Finzi, ki se je s preživelimi zatekel na gore nad mestom Feltre, se je pogumno spustil v Bassano, da bi identificiral žrtve. Tudi tokrat ga Nemci niso zalotili.