Žižek, pesimist z upanjem

Hudournik. Besedni. Ko Slavoju Žižku zastaviš vprašanje, se sproži poplava besed. V katerem koli jeziku. Tudi v jezikovnem prepletu. Z njim težava ni v tem, da ne bi hotel odgovarjati na posamična vprašanja, težavno je priti na vrsto. Žižek namreč rad dodaja, niza primere, vrine ironične pripombe. Besed mu nikoli ne zmanjka, treba ga je ustavljati, občasno zajeziti. Usmerjati Žižkovo iskrivo govorjenje je bila naloga, pred katero so se znašli tudi organizatorji srečanja z novinarji pred, med in po tiskovni konferenci. Slovenski filozof mednarodnega slovesa je bil seveda svobodnejši na kasnejšem javnem srečanju na temo More alienation, please! a plea for politely ignoring others. Na srečanju z novinarji pa je ob splošnih temah podrobneje govoril tudi o vsebini knjige Il contraccolpo assoluto, noviteti na italijanskem trgu.
Glede današnjega položaja je Žižek večkrat izpostavil dvojnost kapitalizma: po eni strani je in tudi še omogoča razne oblike demokracije, po drugi pa povzroča krize. Fundamentalizem, proti kateremu se je odločno izrekel, »ker prinaša vojno«, je posledica globalnega kapitalizma. V današnjem svetu se rušijo vrednote, pravila, navade: po svoji (zgrešeni) poti fundamentalizem skuša ovrednotiti tradicijo. In z njo varnost, ali vsaj občutek varnosti, ki ga danes ni.
Dogajajo se velike spremembe. Težko, če ne nemogoče jih je točno opredeliti. Problem je v tem, da jih nihče ne zna. Niti Žižek, ki nima vizije o bodočnosti. In te vizije ni. Vemo, da se bo nekaj korenito spremenilo, vendar ne vemo kako, opozarja Žižek. In ta negotovost je naša stalnica.
Dvajseto stoletje so zaznamovale velike utopije in velike tragedije. Zadnje so odpravile prve. Danes nimamo utopičnih vizij, vendar niti programov, pravi Žižek. Imamo pa veliko lažnih predstav, na primer o svobodi in zasebnosti. Na Kitajskem vejo, da so nadzirani, v ZDA mislijo, da so skrajno svobodni. Žižek, ki »drži« za Ameriko, opozarja na sporočila in njihovo manipuliranje. Tako npr. v ZDA prekernost postane »možnost za novo« (življenje, zaposlitev ...).
Kaj pa Zahod, v konkretnem Evropa, je lahko še »svetilnik« za izhod iz krize? »Vsi so proti Evropi, vendar vsi hočejo vanjo,« pravi Žižek. Brez Evrope ne bo šlo. Tudi v sedanji priseljeniški krizi je pravzaprav edina nekaj naredila: saj so tudi na drugih kontinentih bogate države.
In še besedica o Sloveniji. Žižek pravi, da ta država ni nekaj posebnega, kot radi trdijo na slovenski desnici, to je država kot vsaka druga. V kratkem bo postala povsem nezanimiva postkomunistična država, ki jo bodo druge »kolegice« prehitele.
Znamenje dezorientacije. Doba, v kateri filozofi nastopajo kot rock zvezde, je doba, ko nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Besede Slavoja Žižka. Ni vizij, je strah. On ostaja »pesimist z upanjem«. »Situacija je temna, vendar se čudeži lahko vedno zgodijo.«