Orkester kot prispodoba sožitja

Orkester kot prispodoba miroljubnega sožitja, medsebojnega poslušanja in sodelovanja v služenju višjemu idealu: te vrednote je Igor Coretti Kuret osvojil v študentskih letih, ko je bil član italijanskega mladinskega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil Riccardo Muti, udejanjil pa pred štiriindvajsetimi leti z ustanovitvijo simfoničnega orkestra ESYO pod moralnim pokroviteljstvom velikega violinista Yehudija Menuhina. Z veliko vztrajnostjo je iskal in našel stike s številnimi šolami Srednje in Vzhodne Evrope, iz katerih prihajajo zelo mladi študentje med enajstim in osemnajstim letom starosti, veliko napora pa je vložil tudi v organizacijo vaj in turnej, ki vsako leto združijo približno 70 instrumentalistov: v zelo prisrčni predstavitvi je dirigent med tržaškim koncertom pozdravil predstavnike Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Albanije, Poljske, Moldavije, Ukrajine, Estonije in Kitajske, ki so z dvigom rok pričali o narodnostni pestrosti sestava, pravo nasprotje današnji sliki Evrope, ki zgublja skupne ideale in se vdaja razprtijam, kot je dejal Paolo Rumiz, tržaški časnikar, potopisec in pisatelj, ki z orkestrom sodeluje že štiri leta.

Trans Europa Express je naslov knjige, iz katere je Rumiz bral izbrane odlomke (nekatere tudi iz knjige Come cavalli che dormono in piedi) ter daje naslov letošnji turneji; gre za nadaljevanje projekta Bobni miru, ki se je rodil ob stoletnici izbruha 1. svetovne vojne. Rumiz je idejno uglašen z vrednotami orkestra in je v začetku pozdravil starša Giulia Regenija, bivšega učenca Jadranskega zavoda združenega sveta, kjer je letos orkester naštudiral svoj program, svojo uglašenost pa je pokazalo tudi občinstvo, ki je spominu v Egiptu umorjenega raziskovalca posvetilo zelo dolg aplavz.

Pisatelj je bil nesporni protagonist večera na gradu sv. Justa in je s svojo osebnostjo nekoliko zasenčil nastop orkestra, tudi zato, ker so bile nekatere skladbe le podlaga njegovi pripovedi, kljub temu pa lahko pohvalimo muziciranje mladih, ki so pod skrbnim vodstvom Igorja Corettija Kureta nanizali vrsto odlomkov iz skladb Sibeliusa, Čajkovskega, Elgarja, Bacha in Kalinnikova. V ganjenem razpoloženju je občinstvo stoje poslušalo evropsko himno, znani odlomek iz Beethovnove 9. simfonije, prikupno je zazvenel tudi poklon Rossiniju ob 150-letnici smrti z uverturo k operi Italijanka v Alžiru (posebna pohvala gre solo klarinetu in flavtistki); močan vtis je na občinstvo naredila pesnitev Modesta Mussorgskega Noč na Goli gori.