70 let z roko v roki

Ljubezen do materinega jezika, vera v moč kulture, ki se izraža v govorjeni in peti besedi, radost ob svobodnem druženju - vse, kar je bilo v dolgih letih fašistične diktature na silo zatrto, je po koncu druge svetovne vojne vzklilo s podvojeno močjo ter povezalo slovensko manjšino v gosto mrežo, ki se je z leti okrepila in razvejala ter rodila sadove, ki še vedno oplajajo in osmišljajo kulturno-prosvetno delo. 1. avgusta 1948 se je kot odsek Slovenske krščanske socialne zveze rodila Slovenska prosveta, organizacija, ki se je dve leti kasneje osamosvojila ter postala matični steber številnim društvom, čigar skupni življenjski nazor je bila demokratična družbena ureditev v katoliškem duhu.

Sedemdeset let bogate in razgibane zgodovine ni bilo lahko prikazati v enem samem večeru, na dvorišču Finžgarjevega doma na Opčinah pa se je pod šotorom 53. študijskih dnevov Draga živahni vrvež uredil v lepo oblikovano predstavo, ki je nastala po zamisli, scenariju in režiji Maje Lapornik z naslovom Z roko v roki. Slavnostno akademijo  so sooblikovali številni nastopajoči pevci, recitatorji in igralci.