Pri Slovenski matici je pred nekaj meseci izšel roman Claudia Magrisa Brazgotine. Gre za italijanski prevod romana Non luogo a procedere (založba Garzanti, 2015), za katerega je poskrbela tržaška prevajalka Veronika Brecelj. Prevod sta avtor in prevajalka pred dobrim tednom predstavila pred polnim Slofestovim šotorom na Borznem trgu. Ob tisti priložnosti je urednica Slovenske matice Ignacija Fridl Jarc prebrala tudi »Droben zapisek po branju Magrisovih Brazgotin« izpod peresa pisatelja Draga Jančarja. Jančar je med drugim zapisal, da pri Magrisu stvari niso nikoli preproste, kot bi bile videti na prvi pogled. Magris nas »z zanesljivo roko pelje k stvarem, ki jih ne bi radi videli in vedeli, ki smo jih hote ali nehote potisnili na dno zavesti ali kar v pozabo. Na slikovitih tržaških ulicah, v uradih in lepo razsvetljenih okoliških vilah, v zapuščenih skladiščih trgovskega mesta, se nenadoma znajdemo tudi v zasliševalskih gestapovskih kleteh, na zabavah, kjer se po opravljenem krvavem poslu smehljajo uniformirani in lepo oblečeni meščani s kozarci šampanjca v rokah, v krvi mučenih in znoju zasliševalskih rabljev ...«
Jančarjev zapis o Magrisovem romanu Brazgotine v celoti objavljamo v današnji, nedeljski izdaji dnevnika.