Gino Paoli je »svojemu« Tržiču zapustil pesem

Gino Paoli je bil pred dobrim tednom primoran zaradi bolezni odpovedati nastop v tržiškem gledališču. A ne dokončno, le preložil ga je, ker mu je bilo srečanje z rojaki v rojstnem mestu pri srcu. Morda je bilo prav zaradi te življenjske bližine občutiti med izvajanjem posebno toplino, doživetost.

Paoli se je uvodoma predstavil kot pravi klasični crooner, pevec, a istočasno pripovedovalec, skorajda recitator: z operno melodijo, ameriško balado, neapeljsko O' sole mio, šele potem so prišle na vrsto popevke, s katerimi je zaslovel od šestdesetih let preteklega stoletja dalje. Tiste pesmi - Sapore di sale, La gatta, Il cielo in una stanza - so zaradi spevnosti in melodije vabile takratno mladino na plesišča, v objem. Na odru tržiškega gledališča so izzvenele drugače, morda so bile manj melodične, a bolj povedne. Spremljal ga je italijanski pianist Danilo Rea.

Da res uživata, so se lahko prepričali tudi ljudje v dvorani. Kar nekajkrat se je glasbeno-pevska intima dveh »zaljubljencev« na odru ob dobri izvedbi ali posrečeni improvizaciji prelila v smeh ...

Občinstvo je na koncu koncerta priklicalo Paolija in Reo dvakrat na oder. Najprej se je kantavtor pevsko poklonil svojima dvema najbolj ljubljenima muzama. Stefania Sandrelli mu je navdihnila Una lunga storia d'amore, Ornella Vanoni ljubezen Senza fine. In na koncu je Gino Paoli zapustil »svoj« Tržič s Ti lascio una canzone. Puščam ti pesem, da jo boš lahko pela tistemu, ki ga boš po meni ljubila, poje v prostem prevodu.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.