Za nagrade 30. tržaškega filmskega festivala se poteguje tudi slovenski pisatelj, scenarist in režiser Miha Mazzini s svojim celovečernim prvencem Izbrisana. Film, ki ga je posnel po svojem istoimenskem romanu (lani je izšel tudi v italijanskem prevodu Mihe Obita) in obenem zanj podpisal tudi scenarij, bodo jutri ob 22.15 predvajali v veliki dvorani gledališča Rossetti. Projekcije se bo udeležil tudi režiser, ki bo naslednjega dne ob 11. tudi gost srečanj z avtorji v kavarni San Marco.
Miha Mazzini (1961) je po poklicu pisatelj in računalniški strokovnjak: v njegovi bogati bibliografiji so tako literarna dela kot računalniški priročniki. Leta 2015 je za roman Otroštvo prejel nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta. Je tudi avtor filmskih scenarijev in redni član Evropske filmske akademije.
Izbrisana je zgodba posameznice, ki se na začetku 90. let znajde sredi kolektivne birokratske kalvarije, skupne okrog 25.000 ljudem – čez noč odkrije, da za slovensko državo ne obstaja več. In vendar se o teh zgodbah slovenski pisatelji in scenaristi niso ravno razpisali: zakaj ste se vi odločili, da se posvetite izbrisanim?
Ker se nekdo mora. Ko sem prvič prebral o izbrisu, sem pomislil, da bodo itak to odgovorni uredili in da nima smisla pisati. Niso, nato sem si rekel, sedaj gotovo vsaj sto slovenskih pisateljev že piše na to temo. In ko se nekaj let ni v literaturi pojavilo prav nič, sem ugotovil, da očitno slovenski kulturniški sistem vsebuje zdravo mero samocenzure in da naloga čaka obstrance, kot sem jaz.
Izbrisana je bila najprej filmski scenarij, nato roman (2014), lani pa končno tudi film. Kaj je botrovalo takemu »rojstvu« vašega celovečernega prvenca?
Od začetka sem razmišljal o scenariju in ga tudi napisal. Potem pa se je izkazalo, da ni prave volje po financiranju filma s tovrstno tematiko. Odnehal sem in napisal roman. Producent Frenk Celarc pa je vztrajal in končno se je našel pravi človek na pravem mestu in znova sem se lotil scenarija. Seveda z izkušnjami prejšnje verzije in romana, torej sem ga zastavil precej drugače.
Je prelivanje iste zgodbe iz enega medija v drugi preprosto?
Če bi samo mehanično adaptiral: da. Če sem hotel iz romana narediti film: ne.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.