Ponedeljek, 18 november 2019
Iskanje

Magda Szabó: La porta

Na Primorskem beremo ... (1)

Trst |
7. avg. 2019 | 9:30
Dark Theme

So vrata, ki jih ne smemo odpreti. So vrata, za katerimi se skrivajo neizrekljive skrivnosti. Taka so naslovna vrata knjige La porta (v originalu Az ajtó, slovenskega prevoda žal še ni) madžarske pisateljice Magde Szabó. Ali sploh kdaj globoko, resnično, spoznamo ljudi, ki so nam blizu? Ali smo obsojeni na neko večno skoraj-bližino? Ta in podobna vprašanja o vezeh med ljudmi se porajajo med branjem literarnega dela, ki morda resda ni počitniško lahkotno, je pa zaradi vrhunske pisave primerno za vse letne čase.

Odnosi in skrivnosti, kljub katerim ali po zaslugi katerih se vezi med ljudmi še naprej tkejo, so osrednja gonilna sila romana. V njem sledimo prvoosebni pripovedi »pisateljice«, ki ni nikoli imenovana, in njene hišne pomočnice, enigmatične in vse prej kot klišejske Emerenc. Že od vsega začetka je razvidno, da gre za neobičajno osebo: na spoznavnem srečanju se zdi, da Emerenc odloča, ali bo nastopila službo pri pisateljici in njenem možu, ne pa obratno, kot pisateljica pričakuje. Emerenc je nato dvajset let v službi pri paru, kjer svoje delo opravlja do potankosti. Ko se za nekaj odloči, to velja, brez izjem; izkaže se za temperamentno in ostro, hkrati pa izredno lojalno. Skozi dobršen del romana sledimo deloma uspešnim poskusom delodajalke, da bi se Emerenc približala na čustvenem področju, jo spoznala, vstopila v njeno zasebno sfero. Do zbližanja – tistega resničnega –, do odprtih vrat pride le, ko se Emerenc sama za to odloči. S trpkim in verjetno neizbežno tragičnim koncem.

Mojstrska pripoved Magde Szabó (1917–2007) bralca popelje v vrtinčasto zgodbo o zidovih, ki jih ljudje postavljamo zato, da bi branili svojo intimnost. Ekstremna figura Emerenc, starejše ženske, ki je v mladih letih preživela marsikatero gorje in zato hoče pozabiti svojo preteklost, je v kontrastu s plehko »pisateljico«, ki se ji z najboljšimi željami želi približati. Njuna zgodba bralcu pokaže moč prekomernega čustva, ki je sposobno vsega – v dobrem in slabem. Želja gospodinje, da bi svojo pomočnico pobliže spoznala, in želja pomočnice, da bi odnos med njima dvema popolnoma obvladala, nista skladni. Kakor so neskladna in komplicirana čustva, ki jih gojimo do ljudi, ki so nam blizu.

Magda Szabó: La porta

Magda Szabó

La porta

SUPER ET, 2014

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Menite, da bi v slovenskem parlamentu moral sedeti predstavnik zamejskih Slovencev?

17. okt. 2019 | 16:45
Da, izvolijo pa naj ga le zamejski Slovenci, ki imajo slovensko državljanstvo
Da, volilno pravico pa naj dobijo vsi zamejski Slovenci, ki na konzulatih ali veleposlaništvih izjavijo, da pripadajo slovenskemu narodu
Lepo bi bilo, a je predlog neizvedljiv
Ne, ker je prav, da so poslanci samo slovenski državljani, ki v Sloveniji plačujejo davke
Me ne zanima
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo