Najboljša predstava Kralj Lear, Borštnikov prstan Alešu Valiču

S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru sklenil 61. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel igralec Aleš Valič, za najboljšo slovensko predstavo s premiero v lanskem letu pa so izbrali uprizoritev Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija in produkciji ljubljanske Drame.

Aleš Valič, ki je svojo poklicno pot začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, nato pa med drugim postal eden ključnih igralcev ljubljanske Drame, je prejel najvišje slovensko igralsko priznanje za svoj izjemni igralski opus, ki že več desetletij pomembno zaznamuje slovenski gledališki prostor, pa tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje. »S svojo umetniško integriteto, izjemno izrazno širino ter prepoznavno igralsko poetiko je ustvaril eno najobsežnejših in najbolj raznovrstnih igralskih poti svoje generacije,« je v utemeljitvi zapisala žirija za podelitev Borštnikovega prstana.

Borštnikov prstan Alešu Valiču ne pripada zgolj za niz vrhunskih igralskih stvaritev, temveč za celovit umetniški opus, ki je s svojo intelektualno močjo, igralsko subtilnostjo, izrazno kultiviranostjo in etično držo pomembno zaznamoval slovensko gledališče zadnjih desetletij. »Njegova umetnost ostaja zgled igralske predanosti, ustvarjalne doslednosti in globokega razumevanja gledališča kot prostora človeške refleksije in skupne izkušnje,« še izhaja iz utemeljitve.

Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo je žirija prisodila uprizoritvi Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija v produkciji Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Ljubljana. »Kralj Lear je udarna uprizoritev, v kateri se vsi ustvarjalni postopki združujejo v jasno, premišljeno in umetniško dovršeno celoto. Izhajajoč iz Shakespearove tragedije ustvarjalna ekipa vzpostavi uprizoritveni jezik, ki klasičnega besedila ne obravnava kot literarnega spomenika, temveč kot živ material za razmislek o mehanizmih moči, razpadu družbenega reda in krhkosti človeškega obstoja,» je zapisala v utemeljitvi.

Lorenci je prejel tudi nagrado za režijo, koreograf Gregor Luštek za odrski gib, Janez Škof za vlogo Kralja Leara, Timon Šturbej za vlogo Edgarja in mlada igralka Mina Švajger za vlogo Regan v tej uprizoritvi. Nagrade za igro sta prejeli še Marjuta Slamič in Ana Facchini za vlogi v uprizoritvi 1973 v produkciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 - Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica, slednja tudi za vlogo v uprizoritvi Anhovo.

Letos so na festivalu podelili tudi nagrado Tomaža Pandurja za izjemno uprizoritveno vizijo. To je prejel ustvarjalni kolektiv uprizoritve Nafta v produkciji Mini teatra. Borštnikovo nagrado za raziskavo in razvoj besedila so prejeli Žiga Divjak, Katarina Morano, Jasmina Jerant in Monika Weiss za uprizoritev Anhovo v produkciji SNG Nova Gorica. Branko Hojnik je prejel nagrado za scenografijo in Tomi Janežič za celosten dramaturški koncept za uprizoritvi 1973 v produkciji SNG Nova Gorica in 1974 v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, obe v koprodukciji z GO! 2025.

Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev preteklega leta je prejela uprizoritev Anhovo v režiji Žige Divjaka in produkciji SNG Nova Gorica.

Nagrade Društva slovenskih gledaliških režiserjev in režiserk so dobili tonski tehnik Gašper Torkar, producent Branislav Cerović in scenski mojster Alen Beniš, posebno nagrado nepogrešljivi za dolgoletno ustvarjanje pa šepetalka in vodja predstav Breda Dekleva.