»Teatrsko oblikovanje mora biti odmaknjeno od življenja. Ne potrebujemo življenjsko resnične igre. Naj nastaja na odru nov svet svoje lepote! Ne kultiviranih besednih gest stilistov, ne fotografij naturalistov, ne življenjske resničnosti realistov in ne ilustracij! Scena mora dati izraz ideje in okolja drame. Mora dati obraz,« je nekoč dejal slovenski režiser, igralec in scenograf Bojan Stupica. Scenografom, ki so »dali obraz« številnim predstavam in na najrazličnejših slovenskih odrih vsakič znova ustvarjali »nov svet svoje lepote«, je posvečena razstava Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991, ki so jo v preteklih dneh odprli v Narodni galeriji v Ljubljani. Razstava je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom – Slogi, ki nadaljuje delo Slovenskega gledališkega muzeja. V njegovi Ikonoteki, ki obsega približno 370.000 enot, hranijo tudi več tisoč scenskih in kostumskih skic. Izbor scenskih slik, ki je na ogled v Narodni galeriji, je opravila Ana Kocjančič, prinaša pa po mnenju organizatorjev nov pogled na zgodovino likovne umetnosti in zgodovino gledališča na Slovenskem. Prvi celostni razstavni pregled slovenske scenografije bo na ogled do 8. septembra, predstavlja pa razvoj scenografije na Slovenskem od 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije 1991.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.