Evropsko društvo učiteljev klavirja EPTA vsako leto prireja kongres, na katerega se vsi člani lahko prijavijo, komisija pa odloča, kdo bo lahko s predavanjem ali koncertom obogatil srečanje. Januarja letos sta profesorici Tamara Ražem Locatelli, ki poučuje na Glasbeni matici in Glasbeni šoli Sežana, ter Aleksandra Češnjevar Glavina s koprske glasbene šole, poslali svoj predlog, ki ga je komisija sprejela. Pedagoginji sta bili zato konec oktobra povabljeni na Dunaj, kjer sta smetani evropskih pedagogov predstavili svoj projekt, o katerem je spregovorila pianistka Tamara Ražem Locatelli.
Že dejstvo, da sta bili sprejeti v tako ugledno družbo, je pomenilo lepo priznanje in zadoščenje, mar ne?
Tako je, z Aleksandro sva bili kar malo v zadregi, češ, kako bodo najini evropski kolegi reagirali na glasbo, ki jim je bila povsem neznana. Na predavanje sva se namreč prijavili s projektom o glasbi slovenskih skladateljev od leta 1800 do današnjega časa za klavir štiriročno in za dva klavirja. Rada bi se javno zahvalila Bojanu Glavini, ki nama je veliko pomagal z raziskavami, saj je v knjižnici Narodne in univerzitetne knjižnice in drugod izbrskal veliko partitur, med katerimi mnoge še v rokopisu.
Svoj predlog sva najprej poslali Društvu klavirskih učiteljev Slovenije, ki ga je odobrilo. Najina ideja oziroma raziskava se je sicer začela že pred leti, s časom pa sva program nekoliko spremenili in skušali izbrati najbolj tehtne skladbe, od Benjamina Ipavca do Bojana Glavine, v zadnjem trenutku pa sva vključili še Marka Ozbiča.
Temu je botrovalo naključno srečanje, ko se je Marko, ki živi in dela na Finskem, mudil v Bazovici. Takrat sem mu omenila najin projekt. Odzval se je z velikim navdušenjem in obljubil, da nama bo čimprej napisal skladbo. Dobili sva jo 1. septembra, tik pred iztekom roka. Seveda sva se morali pošteno potruditi, da sva njegove Tri korale na Bachovo temo Ein’ feste Burg ist unser Gott temeljito naštudirali.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.