»Zrak postane gostejši, težo cutiš na ramenih, v prsih«
»Pripovedovati o grozotah ni lahko. Rado se zgodi, da se zapade v banalnost. S poezijo Davida Bandlja ni tako - bralca prime za roko in ga pospremi s seboj na potovanje, kjer bo imel priložnost, da prisluhne glasovom in zgodbam, ki so se v taborišču dogajale, da se vživi v žrtve in morilce, da spozna surovo nečloveškost, ki je tam neomajno vladala. Vsak od nas je videl nešteto filmov, dokumentarcev, bral je romane in slišal pripovedi, vendar ima poezija v tem kontekstu različen vpliv na nas. Globlji. Zbirka se postavlja kot spomenik spominu, ki ga žal ni nikoli dovolj.«
Tako je zbirko Enajst let in pol tišine oz. njen italijanski prevod Undici anni e mezzo di silenzio (zanj je poskrbela Aleksandra Devetak, izšla je pri goriški založbi Qudu libri) Davida Bandlja predstavila profesorica in kulturna delavka Anna Piccioni, ki se je z branjem »spustila v dušo avtorja.«
Z mladimi v Auschwitzu
V knjigarni Ubik je bil v četrtek v sklopu niza Trieste - Incroci letterari (srečanja Preberi knjigo, spoznaj slovenskega avtorja, ki jih prireja Elena Cerkvenič) gost David Bandelj s svojo zbirko pesmi, ki obravnava temo holokavsta in sta jo leta 2019 skupaj izdali Slovenska matica in tržaška Mladika. Avtor, ki je po poklicu profesor, je bil trikrat v Auschwitzu z dijaki v okviru projekta Vlak spomina in svoje občutke se je po drugem obisku odločil spraviti na papir.
Na enem od potovanj je izvedel, da če bi za vsako žrtev holokavsta molčali eno minuto, bi molk trajal enajst let in pol ... Strašno. »Po vseh teh dogodkih si mi danes tišine ne smemo privoščiti,« je namignil.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku