V romanu piše o odcepitvi Sardinije od Italije leta 2049

V prostorih Tržaškega knjižnega središča se je v torek prvič v Trstu v vlogi romanopisca predstavil Igor Jogan, upokojeni univerzitetni raziskovalec v Benetkah, na odseku za urbanizem in okolje, rojen na Opčinah. Z novinarjem Vojmirjem Tavčarjem je predstavil svoj najnovejši roman v italijanskem jeziku Nel domani delle nostre ossessioni (založba Elison), ki je njegov tretji, četrti pa je že v delu.

Od upokojitve se Jogan namreč posveča pisanju in prevajanju iz slovenščine v italijanščino, je povedal Tavčar in dodal, da je v okviru akademske dejavnosti sodeloval pri številnih razvojnih projektih v državah v razvoju, zlasti v Afriki, in sicer za Združene narode, Evropsko unijo in nevladne organizacije. Odlomke iz romana je prebrala Alda Sosič.

Knjiga pripoveduje, kako na deželnih volitvah leta 2049 Sardinijo pretrese zmaga separatistov, ki razglasijo odcepitev od Italije. Novi voditelji so prepričani, da se lahko neodvisna vlada bolje sooči z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi izzivi, zato se lotijo oblikovanja radikalnih sprememb. Glavni junak je domačin Antoi, ki je v novi vladi minister in se vneto zavzema za spodbujanje pacifizma, dialoga s skupnostmi priseljencev in uvajanja okolju prijaznih politik ter tehnologij. Njegova politična angažiranost pa žal zamaje družinske odnose, kar vodi v pogoste spore s tržaško ženo Dario in s sinom, ki se stalno upira očetu in družbi. Ko se italijanska vojska izkrca na Sardiniji s pretvezo podtaknjenega požara, da bi si ponovno prisvojila otok, se Antoi, čeprav mirovnik, odloči, da seže po orožju, naposled pa mu z gandijevsko potezo uspe preprečiti nasilje.

»Roman raziskuje izzive, s katerimi se sooča karizmatični voditelj, ki želi spremeniti družbo, polno protislovij in nasprotij, ter svojo deželo, vendar naleti na številne probleme,« je dejal Tavčar in ocenil, da je knjiga zelo berljiva, v slogu kriminalke. Konec je nedorečen, vendar nakazuje pozitivne razplete tako za junaka kot za ženo. Slednja bo rešila nekatere dileme, ki so jo pogojevale od rojstva.

Zakaj pa Sardinija? Avtor je priznal, da je knjigo najprej nameraval postaviti v Trst, potem pa se je odločil za otok, ki nima kopenskih meja z Italijo, in ima močno tradicijo neodvisnosti ter svojo ustavo.