Ponedeljek, 25 oktober 2021
Iskanje

Med vsakdanjimi željami in pozdravi: uspešno delo in lepe počitnice

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Andreja Kalc

10. jul. 2021 | 8:00
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni!

Zanima me, kako naj nekomu zaželim »buon lavoro«. Težko bi rekli kar dobro delo, čeprav to dostikrat naredimo. Enak dvom imam mogoče tudi, ko naj nekomu zaželim dobre počitnice.

Poleg tradicionalnih voščil in čestitk, ob katerih ljudje povsem iskreno in resno mislimo, ko jih izrekamo osebno ali v pisni obliki preko vseh mogočih medijev, sestavljajo pomemben del našega verbalnega sporazumevanja jezikovni vzorci, po katerih sprašujete. Tem govornim dejanjem, kot jih imenuje določena veja jezikoslovja, so velikokrat po krivem pripisovali pomensko praznino, ker naj ljudje ne bi resno mislili tistega, kar zajemajo tovrstne formule. Toda ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled, in izbrali ste res dobro vprašanje.

Ko nekomu ob slovesu zaželimo, naj se ima lepo (lepo se imej/-te), ni vedno jasno, ali smo ta jezikovni obrazec uporabili namesto pozdrava ali sogovorniku resnično želimo, da bi lepo preživljal čas do naslednjega snidenja. Jezikovni antropologi in sociologi ugotavljajo, da take formule poznamo v vseh kulturah. Prav nič nas ne moti, da pri številnih obrazcih (predvsem pri pozdravih) njihovega prvotnega pomena niti ne zaznavamo več, temveč jih resnično uporabljamo samodejno, ker vemo, da učinkujejo: zdravo, zbogom, živijo, čav, nasvidenje, adijo ... Kako pomembna je njihova vloga za vstop posameznika v neko jezikovno skupnost, opazimo vselej zelo neposredno, ko večje število pripadnikov skupnosti, denimo tuji politik na uradnem obisku ali športnik po zmagi v tuji državi, nagovori tujce v njihovem jeziku z eno samo samcato besedo, s pozdravom ali zahvalo. Samo tujčev dober večer ali hvala lahko v trenutku izzoveta aplavz in neizmerno navdušenje množice. Jezikovni učbeniki za tujce vselej vsebujejo poglavje za natančno guljenje tovrstnih formul. Z njihovim poznavanjem si zelo neposredno in hitro odpremo vrata v neko tujo jezikovno skupnost, saj se čisto vsi pred potjo v nepoznano državo naučimo vsaj osnovne pozdrave in zahvale. Otroke zgodaj naučimo ustreznega pozdravljanja in zahvaljevanja. Ko se z nekom spremo ali se odnos ohladi, pa vsi zelo dobro vemo in občutimo, kaj pomeni, če nas kdo niti ne pozdravi ...

Tudi ta segment jezikovnega sporazumevanja pa skriva nekaj pasti vpliva italijanščine, kulturno in jezikovno. V slovenščini ni vselej samo dobro, kar je v italijanščini buono ali buon, ko govorimo o pozdravih in vsakdanjih željah. Hiter pregled gesla pridevnika buono v Šlenčevem italijansko slovenskem slovarju, po katerem bi morda najprej posegli, da bi si razčistili zmedo ob tovrstnih dilemah, nam žal tudi ne bo v pomoč. Za zdaj vam lahko tule navržemo naš običajni nasvet o previdnosti pri rabi in tem, da vselej prisluhnete tudi medijem in znancem iz osrednje Slovenije. Če namreč teh vzorcev ne uporabljamo natančno, jih naši naslovniki ne bodo razumeli ali njihovo opomenjanje vsaj ne bo hitro in nemoteno, kar velikokrat povzroči nerodnosti pri sporazumevanju oziroma občutek o manj uspešnih odnosih. Buon lavoro tako v slovenščini zaželimo s frazo uspešno delo ali prijetno delo (in ne dobro delo). V formalnih sporazumevalnih okoliščinah ga tako kot Italijani uporabljamo namesto pozdrava, manj formalna različica, lepo delaj, pa vsebuje že nekaj več teže iskrene želje dobremu kolegu. Buone feste bomo v slovenščino najpogosteje prevedli s pridevnikoma lep ali vesel: zaželeli bomo lepe ali vesele praznike (npr. božič, veliko noč, prvi maj ...); buon anno pa je, seveda, srečno novo leto. Podobno previdnost pri prenosu pridevnika buono v slovenščino bo zahtevala trenutno aktualna želja po pomirjujočem dopustovanju ali preživljanju počitnic: lepe/prijetne počitnice, lep/prijeten dopust vam želimo. Na splošno sta pri željah o preživljanju časa in aktivnosti v slovenščini pogostejša pridevnika lep in prijeten, dober pa je pomensko veliko bolj specializiran: buon viaggio > prijetno/srečno pot, buona lettura > prijetno branje, buona visione > prijeten ogled (predstave, filma, oddaje). Pri drugih poletnih prostočasnih dejavnostih moramo tudi paziti, a nam bo dober prav prišel predvsem pri željah o količini: buon vento e mare calmo > ugoden veter in mirno morje, torej ugodno plovbo, buona caccia > dober ulov ali uspešen lov.

Za konec vas opozarjamo, da v običajnejših pozdravih, ki jih seveda vsi dobro poznate, tudi slovenščina uporablja pridevnik dober: tako si bomo, upajmo, še stoletja in stoletja zaželeli dober tek, dobro jutro, dan in večer ter dober spanec ... pač pa lahko noč.

Lepo in brezskrbno poletje vam želim, na jezikovni angažma pa tudi ne pozabite. Mi neumorno ostajamo z vami.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Podpirate razpustitev neofašistične stranke Forza nuova?

13. okt. 2021 | 15:23
Da
Ne
Ni pravi čas za take ukrepe
Me ne zanima
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo