Podpisani/-a naj samo izjavlja

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Na Jezikovno pošto se tokrat obračam s preprosto prošnjo po komentarju. Tu in tam v kakem članku ali celo e-sporočilu naletim na besedo podpisani ali podpisana. Moj jezikovni čut pravi, da zveni papirnato. Ali imam prav?

Slogovni pristop jezikovnega čuta je v preteklosti zapolnjeval predvsem jezikovnosvetovalne priročnike in kotičke za splošno javnost. Recimo, da je danes to tisti moment, kadar pri opazovanju določenega jezikovnega pojava neobjektivno presojamo o njegovi ustreznosti ali neustreznosti za doseganje določenih sporazumevalnih ciljev. Gre za poljudni opis trenutka laičnega postavljanja jezikovnih domnev. Papirnato pa je slogovna oznaka za lekseme, ki nedvomno sodi v uredniško-lektorsko strokovno govorico oz. žargon. Nekajkrat ga uporabi celo Toporišič v svoji slovnici. Načeloma naj bi se nanašala na vitalnost določenega leksema v sodobni jezikovni rabi.

Danes lahko o tovrstni vitalnosti leksemov presojamo s številom pojavitev v različnih korpusih. Vašo domnevo smo tokrat preverili kar v orodju Korpusnik, ki na enem mestu povzema pojavnice v 5 različnih korpusih. Rezultat je zanimiv, saj se v izredno velikem številu besedil samonanašalni izraz podpisani pojavlja samo v Korpusu akademske slovenščine, in sicer v pričakovani formulaciji, povezani z izjavo avtorja zaključenega dela: Podpisani-a NN izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Žal korpusa slovenskih uradovalnih besedil še nimamo, toda podobno očitno papirnato obliko srečamo v nekaterih obrazcih. Oblika je po vsej verjetnosti okostenela in se počasi izgublja, ker gre za posebno vrste tavtologijo. Iz sobesedila vsake take izjave ali druge vrste besedila bodo namreč bralci razbrali, kdo je avtor ali čigav je podpis, in to načeloma zadostuje tudi pravnim zahtevam po izrecno nedvoumnem sklicevanju na osebe in dejstva. Zadostuje torej, da v tovrstnih besedilih ali na obrazcih zapišemo: Izjavljam, da sem ...

Seveda pa tudi papirnato izrazje ostaja na voljo kot stilem, torej kot stilno sredstvo, s katerim v besedilnih vrstah in sporazumevalnih okoliščinah, kjer si to lahko dovolimo, izražamo nenevtralna osebna stališča. To so komentatorski poročevalski žanri, zasebno sporazumevanje (načeloma to ni poslovna in uradovalna komunikacija), literarni in polliterarni žanri ter tudi neformalno javno komuniciranje, kot si ga privoščimo npr. pri objavah na družabnih omrežjih ali spletnih komentarjih. Zanimivo je, da v korpusu standardne slovenščine, ki vsebuje kar nekaj publicističnih besedil, v tej rabi podpisanega ali podpisane sploh ni. Avtorji, uredniki in lektorji teh besedil se očitno vsaj v tem primeru držijo slogovnega načela gospodarnosti in zgoščenosti.