Posebej ali posebno?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Spoštovani jezikoslovci, potrebujem razlago o tem, ali obstaja pomenska razlika med besedama posebej in posebno. Prav tako me begata podobni besedi skupaj in skupno, saj se nikoli ne znam odločiti, katera je kdaj pravilna.

Vprašanja, kot je vaše, so povsem upravičena, saj se v slovenščini pogosto srečujemo z besedami, ki so sicer po obliki zelo podobne, vendar imajo rahle pomenske odtenke, ki vplivajo na rabo v različnih sobesedilih.

Najprej si oglejmo par posebej in posebno. Prislova v marsikaterem primeru lahko uporabimo kot sopomenki, kar lahko preverimo, denimo, v orodju CJVT Sopomenke, in ju torej štejemo kot dvojnici. V slovarskem pomenu ‘na poseben način, zlasti, izrazito’ med njima ni večje razlike: to sem posebej/posebno poudaril. Vendar to ne velja vselej. V določenih kontekstih ju je priporočljivo razlikovati. Posebej izraža, da ‘dejanje poteka ločeno od drugega’: posebej za otroke so pripravili delavnico, za bolnika je treba posebej kuhati, pri ustnem izpitu je vprašan vsak kandidat posebej. Posebno pa označuje, da ‘se nekaj razlikuje po lastnosti’: te rože dišijo prav posebno, hribe posebno ljubi, tu je poleti posebno vroče.

Za par prislovov skupaj in skupno pa imamo že bolj jasno pomensko razliko. Skupaj pomeni medsebojno združenost ali združevanje (protipomenka narazen): skupaj smo preživeli počitnice, skupaj s sejmom je bila tudi modna revija. Skupno pa poudarja rezultat združitve, seštevek: skupno število točk je bilo 87, skupno je v Julijcih zapadlo okoli 50 cm snega. Rečemo lahko, da smo skupaj preživeli pet dni, kar pomeni skupno 120 ur.

Dodajmo še pojasnilo za par preden in predno, ki prav tako pogosto povzroča dvome. Gre za podredna veznika, ki uvajata časovni odvisnik in sta tudi v slovarju navedena kot sopomenki. V sodobni knjižni rabi je priporočena oblika preden. Predno ni napačna oblika, a je manj ustaljena in jo v nevtralnih besedilih odsvetujemo. Tudi preverba v referenčnem korpusu Gigafida potrjuje razmerje: 1124 konkordanc za predno, 89.946 pa za preden.

Za jezikovno doslednost in slogovno ustreznost priporočamo sledenje razpoložljivim normativnim priročnikom, kot sta Slovenski pravopis in Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki sta prosto dostopna na portalu Fran.si.