Četrtek, 18 avgust 2022
Iskanje

Prevod termina »ovovia metropolitana«

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovni svetovalec in član Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Damjan Popič

5. mar. 2022 | 8:00
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Ker se zdaj veliko pogovarjamo o »ovovia metropolitana«, ki jo hočejo uvesti v Trstu, me zanima, kako to prav prevedemo v slovenščino. Mislim, da je to preprosto žičnica, a mi kolegi pravijo, da imajo v Ljubljani vzpenjačo in bi pri nas tudi lahko bila vzpenjača. Kdaj torej uporabljamo žičnico, vzpenjačo in kdaj vlečnico?

Zastavili ste izjemno relevantno (in pereče) vprašanje, obenem pa tudi terminološko smiselno: v Ljubljani se vozimo z vzpenjačo, ki jo bodo imeli tudi v Gorici. No, na tem področju je terminologija precej pestra, v rabi pa pogosto nedosledna. Če začnemo kar z vzpenjačo: to SSKJ2 definira kot napravo za prevoz oseb ali tovora po strmini, jašku s pomočjo vlečne žične vrvi ali zobatega kolesa, raba pa je bolj ali manj rezervirana za naprave, ki povezujejo dve točki, po navadi na (zelo) različnih višinah, tako da je njihov namen primarno premagovanje višinske razlike, v največji meri po trdni konstrukciji (it. Funicolare).

Tržaški projekt pa se nanaša na izgradnjo podobne naprave, kot so se dodobra razmahnile v Južni Ameriki, v zadnjem času pa tudi drugod, gre pa predvsem za povezovanje mestnih predelov. Tem napravam pravimo mestne žičnice (za it. cabinovie urbane ali metropolitane), v časopisju lahko zasledimo tudi poimenovanje gondola – to poimenovanje pa se nanaša zgolj na del celotne naprave, tj. na visečo, zaprto pripravo za prevoz ljudi, tovora, navadno pri cepelinu ali žičnici (SSKJ2). Po drugi strani pa vlečnica (it. skilift), ki jo ravno tako predlagate, pomeni tip žičnice na smučišču, ki smučarje vleče, ti pa s smučmi drsijo po snegu. Na smučiščih srečamo še sedežnice (it. seggiovie), pri katerih imamo večje število manjših sedežev v enakomernih razmikih. Poleg naštetih poznamo še nihalke oz. nihalne žičnice (na primer na Veliko planino), pri katerih imamo navadno eno ali dve zaprti gondoli za več ljudi, ki sta trajno pritrjeni na žico. Tem v italijanščini pravijo funivie.

Kot lahko vidimo, imamo kar nekaj tovrstnih načinov prevoza in izrazov zanje. Ali bo po Trstu vozila mestna žičnica, bomo torej še videli, kot zanimivost pa navajamo besede, ki jih je davnega leta 1897 zapisal takratni župan Ljubljane dr. Ivan Hribar in so se več kot stoletje pozneje uresničile z vzpenjačo: »Ker je razgled iz dotičnih prostorov (Ljubljanskega gradu) očarovalno lep, in ker bi se sedanje senčnato dvorišče dalo prav dobro porabiti, da bi bil grad, če se napravi nanj dvigalo, po katerem bi se prišlo na vrh za kakih deset krajcarjev ali še ceneje, bil vedno – zlasti pa še poleti zvečer – prav dobro obiskovan.«

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava