Višek ali vrhunec sezone?

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Zanima me, ali je kaka razlika v rabi besed višek in vrhunec, kadar imamo v mislih najvišjo točko nekega obdobja ali dogajanja. Meni se namreč zdi vrhunec bolj ustrezen za, denimo, rabo v časopisu, še bolj pa v knjigi.

Od viška glava ne boli, pravi nekoliko hudomušni ljudski rek. Že po njem lahko sklepamo, da višek pomeni, da je nečesa preveč, čez mero. In dejansko ob preverbi, s katerimi pridevniki ter samostalniki govorci in govorke slovenščine višek najraje uporabljamo, ugotovimo enako. V viru Centra za jezikovne vire in tehnologije, ki zdaj nosi ime Kolokacije 2.2, naletimo na naslednje zveze oziroma kolokacije, ki ta pomen potrjujejo: kadrovski višek, kmetijski v., tehnološki v., tržni v., v. cinizma, v. prodaje itd. Toda že pri višku cinizma podvomimo, ali gre za največjo stopnjo cinizma ali preobilno mero tovrstnega vzdušja oziroma retorične dejavnosti. Sobesedilo je nedvoumno, gre za idiom, s katerim običajno komentatorji v medijih izražajo zgražanje nad določenimi potezami politikov in drugih javnih osebnosti. Z uporabo leksema višek torej izražamo tudi pomenski odtenek najvišje stopnje in morda obenem tudi prekomernosti nečesa.

Če ostanemo pri tej čustveno precej obarvani zvezi, nam Kolokacije 2.2 povedo, da uporabniki in uporabnice slovenščine dojemamo vrhunec kot sinonim viška, saj naletimo tudi na vrhunec cinizma. Sicer se vrhunec najraje povezuje z naslednjimi samostalniki: vrhunec krize, sezone, festivala, poletja, zabave, cinizma, sprenevedanja, moči, kariere, slave, forme itd. Pridevnike zaradi omejenega prostora in relativne spodobnosti kotičkarstva pustimo kar ob strani.

Pozornejši bralci ste najverjetneje opazili, da vrhunec ne more biti tržni, tehnološki in niti ne kmetijski. Opredelitev njegovega slovarskega pomena namreč ne vsebuje odtenka presežka oziroma ostanka nečesa kot seveda ga višek, pa čeprav tudi ta šele v tretjem pomenu. Prva dva, torej »razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti; največje intenzivnosti« ter »najboljši dosežek, predstavnik česa«, si oba leksema enakovredno delita in v slovarju ne bomo našli usmeritve k vrhuncu kot nadrejeni, torej priporočljivejši sopomenki.