Četrtek, 18 avgust 2022
Iskanje

Zagoreti, goreti, zgoreti

Na vaša vprašanja odgovarja jezikovna svetovalka in članica Slorijeve Delovne skupine za slovenski jezik Maja Melinc Mlekuž

19. feb. 2022 | 8:00
Dark Theme

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali jezikoslovke in jezikoslovec SLORI-jeve Delovne skupine za slovenski jezik Matejka Grgič, Andreja Kalc, Maja Melinc Mlekuž in Damjan Popič.

jezik@primorski.eu

Pozdravljeni, večkrat lahko v časopisu preberemo, da je zagorela hiša ali zagorel avto. Imam dvom, zakaj je zagorel in ne zgorel? Ali nismo zagoreli, ko nas opeče sonce? Kaj je pravilno, poškodovancu so nudili ali ponudili prvo pomoč?

Postavili ste utemeljeno vprašanje, med glagoloma zagoreti in zgoreti obstaja namreč pomenska razlika. Zagoreti pomeni začeti goreti, torej si v vašem navedenem primeru lahko predstavljamo, da je izbruhnil požar, hišo ali avto je zajel ogenj, šele iz sobesedila pa nato izvemo, ali so ju uspeli kmalu uspešno pogasiti ali pa sta dokočno zgorela, potem ko sta nekaj časa gorela. Če sta zgorela, pomeni, da sta uničena oz. sta izginila v ognju. Npr.: Hiša je zagorela in potem dlje časa gorela, dokler ni popolnoma zgorela. Oba glagola zagoreti in zgoreti sta dovršna, trajanje dejanja je omejeno, glagol goreti pa je nedovršen in označuje trajanje oz. daljši potek.

Dovršni glagoli izražajo začetek dejanja (zagoreti), konec oz. rezultat (zgoreti) ali enkratno dejanje (skočiti); rezultat dejanja je znan. Pogosto imajo predpono in jih po tem najlažje prepoznamo (ogenj je dogorel; žarnica je pregorela). V pretekliku jih rabimo, ko je dejanje končano, v prihodnjiku pa kadar vemo, da bo dejanje zagotovo končano. Uporabimo jih takrat, ko želimo izraziti, da se je neko dejanje zgodilo enkrat, v nekem trenutku. Po njih se bomo vprašali: kaj se je zgodilo oz. kaj naredim? Če določen glagol postavimo v drug čas, se dovšnost ne spremeni, glagolski vid je namreč neodvisen od glagolskega časa.

Nedovršni glagoli izražajo trajanje (goreti), ponavljanje (skakati), uporabljamo jih za faznima glagoloma začeti in končati (začeti goreti) in za izrazom medtem ko (medtem ko je gorel ogenj, ...); rezultat dejanja še ni znan. Lahko jih postavimo v preteklik ali prihodnjik in tako izrazimo, da je/bo dejanje trajalo, potekalo nekaj časa. Pogosto jih lahko na primer prepoznamo tudi po medponi -ova- ali - eva-: pregledovati – pregledujem, reševati – rešujem; kupovati – kupujem ipd. Nedovršne glagole rabimo za opis dejavnosti v trenutku govorjenja (pošiljam zapisnik sestanka), torej trenutno, uporabljamo pa jih tudi v pomenu ponavadi, navadno oz. običajno. Po njih se vprašamo: kaj se dogaja oz. kaj delam?

V drugem primeru nuditi ali ponuditi je razlika v trajanju dejanja (narediti ali pa delati, da lahko nekdo kaj dobi). Reševalci so poškodovancu pomoč nudili dlje časa, lahko pa so mu jo samo ponudili, a jo je odklonil, ker je ni potreboval. Za točen odgovor bi potrebovali sobesedilo oz. pojasnilo okoliščin, vendar lahko v takih primerih predvidevamo, da je pomoč oz. oskrba trajala dlje in je torej ustreznejši nedovršni glagol nuditi.

Seveda je eden izmed pomenov glagola zagoreti tudi ta, ki ga navajate v svojem vprašanju, torej imeti potemnelo polt, ko se s počitnic vrnemo zagoreli. Do takrat pa vam želimo, da bi vam vaši bližnji ponudili in nudili dovolj spodbude in opore, da boste lahko v svoji življenjski in delovni vnemi goreli, a ne izgoreli.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava