Ženske oblike

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Mene pa zanima, katera oblika je bolj pravilna: moderatorka ali moderatorica.

V takšnih primerih je jezikovna dilema po navadi večplastna: po eni strani bi radi vedeli, katera oblika je »boljša« ali »prava«, obenem pa že vaše vprašanje nakazuje, da gre za sistemsko zadrego, da lahko torej tovrstna vprašanja pričakujemo pri več tovrstnih poimenovanjih, na primer organizatorica/organizatorka, partnerka/partnerica ipd. Kot posebno problematične lahko izpostavimo izpeljanke, tj. tvorjene besede, ki nastanejo z združevanjem osnove in pripone, v določenih primerih pa obstajata dve konkurenčni priponi, kot pri vaši moderatorki/-ci.

Najprej si oglejmo, kaj pravijo priročniki: pravopis kot ustrezno priporoča moderatorko, medtem ko moderatorice na Franu ne najdemo. To torej pomeni, da je ustrezni izraz moderatorka, in ko to preverimo še v rabi, vidimo, da se moderatorica sicer pojavlja, vendar je moderatorka približno 50-krat pogostejša. Vendarle pa to ni dokončen odgovor na vaše vprašanje, saj obstajajo tudi primeri, v katerih se moška oblika prav tako konča na -r, ženska pa ima pripono -ica. Takšnih primerov ni malo, npr. avtor – avtorica, odbojkar – odbojkarica ipd. Zanimivo je, da v tovrstnih primerih omahovanja v rabi skorajda ni: odbojkark namreč v rabi sploh ne najdemo, avtorke pa se pojavljajo izjemno redko, če pa se že, so zatipek besede »avtorske«.

Poskusimo najti jezikovno razlago za variantnost teh pripon – po slovnici pripona -ica označuje vršilca (per-ica, porod-nica) in vršilnika (bod-ica, cvet-ica) nekega dejanja, pripona -ka (in njene variante, recimo -ilka, -alka ipd.) pa označujejo vršilnika (zib-ka, črp-alka, nih-alka, bud-ilka) in rezultat (dolb-enka) dejanja. To torej pomeni, da sta priponi -ica in -ka pomensko zelo sorodni, vsaj v pomenu vršilca (kar moderatorka tudi je), tako da so omahovanja pričakovana.

To je opazno tudi v rabi, zato smo preverili, katere besede se pojavljajo zgolj z eno od pripon in katere povzročajo težave ter se pojavljajo z obema priponama. Pri tem smo pogledali 10.000 najpogostejših besed, ki se končajo na pripono -ica, -ka ali oboje. Najbolj problematične besede so tako trojka/trojica, peterka/peterica, partnerka/partnerica, hiška/hišica, petka/petica, dvojka/dvojica, medtem ko pri nekaterih ne gre za dve varianti, temveč za povsem različen pomen (miška/mišica, košarka/košarica, polka/polica, vodka/vodica, poslanka/poslanica ipd.), pri nekaterih pa se ujemajo nekateri pomeni besede (npr. ročka/ročica).

Kot vidimo, moderatorke sicer ni med najbolj problematičnimi besedami, obstajajo pa variante, ki so v rabi skorajda precej izenačene, na primer partnerka/partnerica, čeprav predpis kot pravilno trenutno označuje zgolj partnerico.