Pošljite nam svoje jezikovne dileme
Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu
Pozdravljeni, zadnjič sem na vratih pekarne zasledil zapis: Pekarna bo odprta v soboto zjutraj, v italijanščini pa »sabato mattina«. Drugje je pisalo: Trgovina bo zaprta v nedeljo zvečer – »domenica sera«. Ali sta izraza zjutraj in zvečer v takih obvestilih ustrezna?
Vprašanje je na mestu – ne gre le za jezikovno, temveč tudi za kulturno razliko med slovenskim in italijanskim dojemanjem delov dneva.
V slovenščini sta prislova zjutraj in zvečer primarno povezana s časovnim okvirom dneva kot naravnega cikla: zjutraj pomeni v zgodnjih jutranjih urah (ko se dan začenja), zvečer pa v večernih urah (ko se dan preveša v noč). Če pogledamo razlagi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2), dobimo jasnejšo sliko pomenov. SSKJ2 pri geslu zjutraj navaja razlago »v času od svita do dopoldneva«, pri zvečer pa »v času od večera do polnoči« (večer pa je ‘del dneva ob sončnem zahodu’). Oba prislova sta torej povezana z naravnim dnevnim ciklom – na prehod iz noči v dan oziroma iz dneva v noč. Tipični zgledi rabe so: Zjutraj vstane zgodaj. – Danes zvečer me ne bo doma. – Zdravila jemlje zjutraj, opoldne in zvečer.
Ko pa govorimo o odpiralnem času, torej o določenem delu dneva, slovenščina praviloma posega po poimenovanjih dopoldne in popoldne.
SSKJ2 ju opredeljuje kot dela dneva glede na poldan: dopoldne je »del dneva od jutra do poldneva«, popoldne pa »del dneva od poldneva do večera«. Ta razlaga kaže, da gre za časovni enoti, ki sta bližje urni, organizacijski delitvi dneva.
Zapis Pekarna bo odprta v soboto zjutraj zato zveni, kot da bo odprta le v zgodnjih jutranjih urah – morda med šesto in osmo. Če pa želimo povedati, da obratuje celoten prvi del dneva (npr. od 7. do 12. ure), je ustrezneje zapisati: »Pekarna bo odprta v soboto dopoldne.«
Podobno velja za drugi del dneva. Izraz v nedeljo zvečer pomeni proti večeru, morda po 18. uri. Italijanska domenica sera pokriva širši večerni razpon. Če je trgovina zaprta ves drugi del dneva, je zato naravneje zapisati: »Trgovina bo v nedeljo zaprta popoldne.«
Gre za subtilno, a pomembno razliko. Italijanščina deli dan drugače: mattina pogosto pokriva ves čas do kosila, sera pa lahko že pozno popoldne. Neposreden prevod (di mattina → zjutraj, sera → zvečer) ni vedno funkcionalno ustrezen.
Sklep je preprost: ko opisujemo vsakdanje dejavnosti ali poudarjamo del dneva kot doživljajsko enoto, lahko brez težav uporabimo izraza zjutraj in zvečer; ko pa navajamo urnike, odpiralne čase in administrativne informacije, sta praviloma primernejša izraza dopoldne in popoldne. S tem ne bomo le jezikovno pravilnejši, temveč tudi jasnejši za bralce in stranke.