Znanosti in vede

Pošljite nam svoje jezikovne dileme

Dragi bralci, vabimo vas k soustvarjanju tedenske jezikovne rubrike. Svoje jezikovne dvome nam pošljite na spodnji naslov.
jezik@primorski.eu

Spoštovani,

kdaj v slovenščini uporabljamo znanosti in kdaj vede? Katera je razlika med znanstveni in strokovni (npr. članek, posvet ...)? Kaj pa znanstvenoraziskovalni in znanstveno-raziskovalni? Hvala!

Hvala vam za temo, ki nam je tako zelo ... blizu! Začnimo najprej pri znanosti oz. znanostih. V slovenščini se samostalnik znanost uporablja zlasti v ednini. O »znanostih« govorimo (in pišemo) veliko redkeje, čeprav je raba celo uslovarjena. Že hiter pogled v Sloleks (pri čemer sicer prihaja tudi do smetenja, torej do lažnih podatkov) nam kaže na razmerje 35 : 1, kar pomeni, da je edninska raba petintridesetkrat pogostejša od množinske. Rekli bomo torej, da Jožico zanima znanost, Mojca pa se ukvarja z vedami o Zemlji; Janez študira zdravstvene vede, Andrej pa je diplomiral na Fakulteti za družbene vede. Dvom najbrž nastane ob stiku z italijanščino, kjer je množinska raba veliko pogostejša (scienze applicate, scienze umane, scienze sociali itd.). Odločitev o rabi termina veda/vede ali znanost pa ni arbitrarna, temveč je to že ustaljeno znotraj posameznih disciplin in preverimo v zanesljivih virih.

Prav tako prihaja do (medjezikovnih) zagat pri rabi samostalnika stroka in pridevnika strokovni. V italijanščini namreč nimamo specifične ustreznice (ekvivalenta): slovenska izraza stroka in strokovni združujeta pomene, ki se nahajajo nekje med pojmi, ki jih v italijanščini izražamo s professionale (profesionalen in poklicen), tecnico (tehniški in tehnični) in scientifico (znanstveni). Razlika med pojmoma znanstveni in strokovni je v glavnem v tem, da so na primer znanstvena dognanja sad izvirnega raziskovalnega dela, strokovna dognanja pa povzemajo znanstvena in jih prenašajo v prakso. Izraz strokovni prevajamo v italijanščino z opcijami, kot so tecnico-scientifico, tecnico-professionale ali kaj podobnega; nekoliko lažji je prevod v nemščino, kjer je strokovni zelo pogosto Fach-. Dvom se porodi tudi ob prevodu iz italijanščine v slovenščino: comitato scientifico je običajno strokovni (in ne znanstveni) svet/odbor.

Pri paru znanstveno-raziskovalni in znanstvenoraziskovalni pa gre za čisto domačo zagato. Vezaj uporabljamo takrat, ko je razmerje med besedama priredno in bi torej med njima lahko imeli veznik in: znanstveno-raziskovalni pomeni torej znanstveni in raziskovalni. Tvorjenko znanstvenoraziskovalni pa uporabljamo takrat, ko je razmerje podredno: znanstvenoraziskovalni projekt je raziskovalni projekt, ki je narejen po znanstveni metodi.

Pri prevajanju v italijanščino postane včasih ta raziskovalni kar scientifico – tudi zato, ker iz samostalnika ricerca v italijanščini ne moremo tvoriti pridevnikov (*ricercoso ali *ricerchevole): raziskovalno središče je torej v italijanščini centro/polo scientifico.