25. marca 1944 se je na Planini Bala nad Bavšico pri Bovcu zgodil umor dvanajstih karabinjerjev. Slovenski partizani so jih zajeli medtem ko so varovali centralo pri Logu pod Mangartom, jih odvedli na planino in umorili.
Dvanajstim karabinjerjem, ki so spadali pod trbiško okrožje, je Občina Trbiž posvetila manjšo cesto in spominsko obeležje. V kapeli ob trbiški cerkvi, v kateri so shranjeni posmrtni ostanki nekaterih karabinjerjev, se vsako leto, 25. marca, vrši spominska svečanost. Potem ko jim je leta 2009 predsednik republike Giorgio Napolitano podelil zlato odlikovanje za civilne zasluge, ima vsakih pet let komemoracija državni značaj.
Da bi bolje razumeli omenjene dogodke, smo nekaj vprašanj postavili zgodovinarki Alessandri Kersevan.
»Med stvarmi, ki so jih v zadnjih letih izpostavili, da bi omalovaževali italijansko resistenzo, je Planina Bala med najbolj neverjetnimi. Ti karabinjerji so bili kolaboracionisti nacistov, stražili so električno centralo, ki je bila povezana z rabeljskim rudnikom in torej sestavni del nemškega vojnega gospodarstva. In to v pokrajini Adriatisches Küstenland, ki je bila del tretjega Reicha (vanjo je spadala tudi tako imenovana Ljubljanska provinca), kjer so kolaboracionisti v nemščini prisegali zvestobo Hitlerju.
Dogodek, o katerem je govor, se je torej zgodil marca 1944, sredi nemške okupacije teh krajev. Po nekaterih podatkih naj bi bili ubiti karabinjerji celo del regimenta alpincev Tagliamento (Tilment), ki je bil italijanska formacija pod okriljem SS.
Zaradi vsega tega se mi zdi, da ni pogojev in vzrokov za državniško odlikovanje, ampak le za človeško pieteto, tako kot za vsako žrtev vojne.«