»Nisem slovenofob, moj izvor je zelo jasen in ga ne zavračam. Moj praded in moj ded sta se rodila v Komnu.« S tem uvodom se je v našem uredništvu začelo srečanje s prvim od štirih kandidatov za predsednika deželne vlade Furlanije Julijske krajine, ki se bodo čez dober teden pomerili na volitvah, Francom Bandellijem iz gibanja Druga dežela. Bandelli je začetek srečanja izkoristil za opravičilo za to, kar se je zgodilo pred nekaj leti na eni od preteklih izvedb Bavisele, priljubljene tržaške športne manifestacije, ko so slovenski napis na majicah prekrili. Franco Bandelli je bil takrat predsednik Bavisele in prevzema vso odgovornost za dogodek, čeprav ga označuje kot nesporazum, vezan na sponzorstvo neke banke.
Za Bandellija je bil prehod iz krajevne liste Drugi Trst na deželno raven Druge dežele še lažji od pričakovanega zaradi jeze ljudi na račun političnega razreda in predvsem tistih, ki so v zadnjih letih vladali deželi, začenši s predsednikom Renzom Tondom. Bandellijevo gibanje je kot prvo zaznalo implozijo političnega sistema, ki se je začela leta 2009, pri čemer se je vprašalo, ali prepustiti deželo volilni neudeležbi ali protestnemu gibanju (mišljeno je tu Gibanje Petih zvezd Beppeja Grilla), ki je, tako Bandelli, v parlament poslalo najslabše z govorjenjem o volitvah preko spleta in podobno, vendar politika je nekaj drugega.
Gibanje Druga dežela računa na štiri-pet svetnikov (kar naj bi znašalo kakih sedem-osem odstotkov), raznolik izvor pripadnikov pa je tudi njegova moč, saj je gibanje transverzalno, ker so prepričani, da je treba nazadovati za deset metrov na področju ideologije ter napredovati za kilometer na področju programa. Pri Drugi deželi so prepričani, da bodo odločujoč dejavnik za oblikovanje nove deželne vlade, zato so pripravljeni se pogovarjati z vsemi o srednjeročnem in dolgoročnem programu, ki bi zagotovil vladanje.
V gospodarstvu je treba dati novega zagona predvsem gradbeništvu, pri čemer je treba predvsem oblikovati načrt rednih vzdrževalnih posegov. Bandelli nasprotuje zamisli o makroregiji, podpira pa evroregijo, ki po njegovem mnenju predstavlja edino možnost za ponoven gospodarski zagon. Glede slednjega je npr. za Trst in problematiko starega pristanišča edini resni ukrep ta, da se prostocarinska cona iz starega pristanišča - kjer vsekakor ne bi smeli graditi stanovanjskih objektov - preseli na območje, kjer zdaj deluje škedenjska železarna in kjer bi lahko razvili pristaniške dejavnosti in okolju prijazno industrijo.
Vedno na področju gospodarstva bi morali malim in srednjim podjetjem pomagati z odpravo davka na nepremičnine IMU za proizvodne hale, dalje z oblikovanjem posebnega sklada, s katerim bi pomagali delavcem v dopolnilni blagajni oz. tistim, ki so izgubili službo, nova delovna mesta pa bi lahko ustvarili z uvedbo triletnega popusta pri plačevanju davka IRAP za tista podjetja, ki bi zaposlila mlade.
Bandelli se zavzema za sodelovanje s Slovenijo, v isti sapi pa opozarja, da se mora FJK tudi braniti na gospodarskem področju, saj je v primerjavi s Slovenijo v slabšem položaju, zato bi morala npr. znižati obdavčitev dela. Kandidat Druge dežele podpira tudi sodelovanje med pristanišči od Porta Nogara do Reke, katerim pa bi morala načelovati ena sama pristaniška oblast.
Na področju sožitja s slovensko narodno skupnostjo Bandellija, za katerega je treba vsekakor spoštovati zaščitni zakon, bolj kot postavitev dvojezičnih tabel zanima zaščita kultur in tradicij, pri čemer njegovo gibanje podpira zamisel, da se en odstotek deželnega proračuna nameni kulturi, kar bo nudilo gotovost tudi slovenski kulturi. Prav tako je, skupaj s Francescom Cervesijem, prepričan, da če država zamuja s plačevanjem prispevkov za slovenske ustanove, bi morala dežela vnaprej dati denar iz svojega proračuna.
Glede krčenja stroškov politike se Bandelli zavzema za znižanje plač deželnih svetnikov na raven plač županov glavnih mest pokrajin, dalje za odpravo preživnin in povračil svetniškim skupinam, prav tako bo njegovo gibanje zahtevalo ukinitev upravnih svetov deželnih podjetij.
Na področju upravljanja ozemlja Druga dežela zagovarja dejansko odpravo pokrajin, katerih pristojnosti in osebje bi porazdelili med deželo in občinami. Ustanovili bi tudi t.i. vmesne ustanove, se pravi izvoljena telesa, kjer bi dve tretjini predstavnikov izvolile občine, tretjino pa dežela. To zato, ker želijo podpreti in izboljšati kakovost storitev, pravi Bandelli, za katerega je strah pred uvedbo tržaške mestne občine odveč.