Ministru Kajzerju predstavili prednostne naloge

»Italija in Slovenija sta prijateljski sosedi, veliko stvari nas povezuje v teh zelo zahtevnih časih. Manjšini sta povezovalni element med državama in to bo tudi ključno sporočilo na srečanju z italijanskim zunanjim ministrom, kjer sicer ne pričakujem rešitev vseh težav. Vzpostavljamo pa novo dinamiko v dialogu med državama. Tega se zelo veselim.« Tako se je začela izjava slovenskega ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja po današnjem sestanku s številčno delegacijo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dan pred današnjim srečanjem med ministrom in njegovim italijanskim kolegom Antoniem Tajanijem v Novi Gorici se je okoli mize v Ljubljani zbralo veliko ljudi, saj je veliko tudi odprtih tem, ki zadevajo pravice Slovenk in Slovencev v Italiji.

Več je tudi ravni političnega odločanja, na katerih je treba posamezna vprašanja reševati. Minister Kajzer se je zato sestal s predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO, Nives Cossutta in Walterjem Bandljem, deželnim svetnikom stranke Slovenska skupnost (SSk) Markom Pisanijem in predsednikom SSk Damjanom Terpinom, zgoniško županjo in predstavnico žensk v tržaški Demokratski stranki (DS) Monico Hrovatin, ki je nadomeščala tudi senatorko Tatjano Rojc, ter deželno koordinatorko slovenske komponente DS Valentino Repini. Prisotna sta bila tudi novoimenovani generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Tomaž Kunstelj in državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.

Čeprav je bilo srečanje glede na število obravnavanih tem razmeroma kratko, je bilo po mnenju ministra Kajzerja »zelo produktivno«, saj so po njegovih besedah pregledali vprašanja, ki jih bo treba čim prej rešiti, pa tudi projekte na lokalni ravni, ki bi jim dodali evropski pečat.

Na naše vprašanje, ali bo – podobno kot sta v zadnjem letu večkrat poudarila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in italijanski predsednik Sergio Mattarella – zagovarjal načelo recipročnosti pri vprašanju pravic italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji, je minister odgovoril, da si tudi v Italiji želi takšne sistemske ureditve, kakršna obstaja v Sloveniji, torej ureditve na ustavni ravni.

Tudi deželni svetnik Marko Pisani je poudaril, da je bil včerajšnji sestanek zelo produktiven. Dejal je, da je bila tema olajšane izvolitve predstavnika manjšine v rimski parlament oziroma Deželni svet FJKena glavnih obravnavanih točk. »Na to temo smo dobili spodbudne besede in verjamem, da bo to ena glavnih tem v pogovoru s Tajanijem,« je ocenil Pisani. Med ključnimi poudarki je bilo tudi vprašanje paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki trenutno ne deluje, saj italijanska vlada od aprila še ni imenovala članov, ki zastopajo ministrstva.