Po 40 letih potreba po Sloriju še večja kot nekoč

Potreba po Slovenskem raziskovalnem inštitutu je danes še večja kot v času, v katerem je nastal, saj se slovenska manjšina v Italiji ne nahaja le pred problemom notranjega etnično-nacionalnega in socio-ekonomskega utrjevanja ter lastnega uveljavljanja v odnosu do italijanskih institucij oblasti, ampak tudi ali celo predvsem pred problemom odkrivanja in obvladovanja mehanizmov interetnične koeksistence in tako imenovane pozitivne, se pravi ne-asimilacijske integracije z večinskim družbenim okoljem. O tem je prepričan predsednik Slorija Milan Bufon, ki je danes (10. oktobra) popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu nagovoril udeležence slovesnosti ob 40-letnici inštituta, na kateri so predstavili priložnostno publikacijo z naslovom Raziskovanje Slovencev v Italiji. Razvoj, izzivi in perspektive, dalje so podelili priznanja nekdanjim in sedanjim vodilnim predstavnikom ter sodelavcem inštituta ter izročili nagradi letošnjega Slorijevega natečaja za diplomsko in podiplomsko delo.
Bufon je v svojem daljšem nagovoru spregovoril o zgodovini inštituta ter o bodočih načrtih krepitve lastne vloge kot osrednje referenčne ustanove za proučevanje položaja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini ter širših procesov družbene povezanosti, prav tako je poudaril tudi pomen povezovanja s sorodnimi institucijami v bližnjem italijanskem in slovenskem okolju ter integriranje raziskovalnih nalog v razvojne politike na regionalni in širši mednarodni ravni, saj slovenska narodna skupnost v Italiji ni neki osamljen otok ali »pomol« slovenstva v tujem okolju, ampak sestavni del kompleksne multikulturne stvarnosti, prav tako ne more biti zgolj predmet mednarodne in nacionalne politikem, ampak mora tudi sama postati akter nove evropske in regionalne družbene politike. Zato dela za Slori ne manjka, saj bo od kakovosti in intelektualne razgledanosti pripadnikov manjšine odvisno njeno prihodnje uveljavljanje v evropsko vse bolj odprtem prostoru, za izpolnjevanje teh ciljev pa bodo potrebne dovolj ustrezna in stabilna finančna dotacija ter kadrovska zasedba, a tudi okrepljena vodstvena, organizacijska in koordinacijska struktura, je dejal Bufon.
Svoj pozdrav so prinesli tržaški župan Roberto Cosolini, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič, tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi, generalni direktor direktorata za znanost pri slovenskem ministrstvu za izobraževanje Urban Krajcar, poslanka Tamara Blažina, podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, podpredsednik SSO Igor Švab, predstavnica rektorata Univerze v Trstu Maria Cristina Benussi, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem Štefko Miklavič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane Sonja Novak Lukanovič, predsednik Furlanskega filološkega društva Federico Vicario in predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul.
Na slovesnosti so podelili tudi posebna priznanja za dolgoletno vodenje inštituta, ki so jih prejeli Aljoša Volčič, Emidij Susič, Sergij Lipovec in Milan Bufon, medtem ko so prejemniki posebnih priznanj za dolgoletno sodelovanje v organih Slorija Viljem Černo, Vladimir Vremec, Aleš Lokar, Mitja Race, Marino Kokorovec, Danilo Sedmak, Bojan Brezigar, Karlo Bresciani in Norina Bogatec, posebno priznanje za zunanje partnerstvo in sodelovanje pa so prejeli Inštitut za narodnostna vprašanja, Lucija Čok in Furlansko filološko društvo.
Podelili so tudi nagrade letošnjega natečaja Slorija za diplomska in podiplomska dela. Pri tem je inštitut prejel devet diplomskih nalog in eno doktorsko disertacijo, nagrado pa sta prejela Ines Beguš, ki je na Univerzi na Primorskem doktorirala z disertacijo o avtonomiji in ekonomiji Nadiških dolin v Beneški republiki, in Januš Ježovnik, ki je na Univerzi v Ljubljani diplomiral z nalogo o narečni književnosti Renata Quaglie v prevodih Marka Kravosa.