Kako nadomestiti Tamaro Blažina?

Volilna zakonodaja je zelo zapletena in dolgočasna stvar, je pa zelo pomembna, če že ne bistvena za parlamentarno demokracijo. Tudi za slovensko manjšino, ki o tem - kot vemo - nima enotnih stališč. V to kislo jabolko sta ugriznila Slovenska-kulturno gospodarska zveza in združenje Darko Bratina, ki sta v Gregorčičevo dvorano v Trst povabila nekdanjega senatorja Oljke Feliceja Besostrija. Gost ni slepomišil in je pojasnil, da Slovenci v teh politično zelo negotovih časih nimamo veliko »manevrskega prostora«. Zajamčeno zastopstvo se mu ne zdi aktualno. Prvič, ker bi bilo treba za to spremeniti ustavo, in drugič, ker za ta ukrep v parlamentu ni politične volje. Odvetnik vidi dve možni rešitvi za slovensko manjšino: izenačenje FJK z Tridentinsko-Južno Tirolsko ali takšna volilna okrožja, ki bi olajšala izvolitev Slovencev.
Poslanka Tamara Blažina je v glavnem pritrdila stališčem gosta iz Milana. Slovenci se glede volilnih sistemov zgodovinsko soočamo z dvema stališčema: SSk je za zajamčeni mandat po zgledu Slovenije in Hrvaške, levica pa za ohranitev dosedanje prakse (slovenski parlamentarec na listi italijanske stranke). Igor Gabrovec je povedal, da Slovenska skupnost ne odstopa od zahteve po zajamčenem parlamentarnem predstavništvu, na možnost preštevanja manjšine pa ne gre gledati s predsodki. SSk predlaga, da bi Slovenci svojega kandidata za Rim demokratično izbrali z notranjimi volitvami.  Deželni odbornik Gianni Torrenti ne vidi alternativ politični rešitvi tega vprašanja, kar pomeni ugledna slovenska kandidatura na listi Demokratske stranke. Edina pot je po njegovem tista, ki se je začela leta 1963 z izvolitvijo poslanke Marije Bernetič. Predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila je pojasnila, da odbor nima konkretne pristojnosti na področju volilne zakonodaje, ker pa so v igri pravice Slovencev bo pozorno spremljal dogajanja in se po potrebi oglasil.