Petek, 22 januar 2021
Iskanje

Pirjevec zaupnik Digosa?

29. maj. 2017 | 16:34
Dark Theme

Je bil tržaški zgodovinar Jože Pirjevec v 80. letih prejšnjega stoletja zaupnik posebnega obveščevalnega oddelka italijanske policije Digos? O tem v svoji novi številki, ki je izšla danes, 29. maja (a novica je bila na spletni strani tednika objavljena že 27. maja), poroča slovenski tednik Reporter in to v dveh prispevkih: tako o domnevnem Pirjevčevem sodelovanju z Digosom piše novinar Igor Kršinar, ki se nanaša na ugotovitve publicista Igorja Omerze, o tem pa je govor tudi v intervjuju s samim Omerzo o njegovi najnovejši knjigi Boris Pahor - V žrelu Udbe (opravil ga je vedno omenjeni Kršinar), ki jo bodo predstavili 30. maja v Tržaškem knjižnem središču.
Vir, na katerega se opirata tako Kršinar kot Omerza, je dokument nekdanje Službe državne varnosti (SDV, na splošno znane kot Udbe, nekdanje jugoslovanske komunistične tajne službe), ki nosi datum 16. 5. 1988 in številko II. RS RTZ 9/470. Gre za informacijo, ki jo je podpisal takratni načelnik centra SDV v Kopru Matjaž Uršič, sestavil pa Silvano Rumin na podlagi razgovora s sodelavcem s kodnim imenom »Dragiša«, pri čemer pa je treba poudariti, da nosi oznako »Nepreverjeno«. Informacija govori o tem, kako je tržaški oddelek kvesture Digos nadzoroval pisatelja Borisa Pahorja zaradi njegove politične aktivnosti znotraj stranke Slovenska skupnost. V poročilu med drugim piše, da je Digos pred vsakim večjim shodom ali manifestacijo, na katerem je imel Pahor govor, z njim opravil razgovor. Ob priložnosti srečanj na študijskih dnevih Draga naj bi za Digos Pahorja pokrival Jože Pirjevec, ki je v poročilu omenjen kot »eden najaktivnejših zaupnikov« funkcionarja Digosa Elvina Cosolija (v besedilu poročila Cosollija), kateremu naj bi bil redno dostavljal materiale z Drage ter dajal podatke o aktivnosti zamejskih Slovencev, občasno naj bi bil prišel tudi poročat na kvesturo. Pri tem Kršinar piše, da je, vedno izhajajoč iz knjige Igorja Omerze, podobno zapisano tudi v obsežni udbovski študiji o tržaški kvesturi in Digos-u iz avgusta leta 1989, kjer se poleg že omenjenega dodaja, da naj bi Pirjevec Digos-u dajal tudi informacije o dogodkih v Rižarni in v zvezi s fojbami. V intervjuju za Reporter Igor Omerza med drugim pravi, da je bil dokument s podatkom, da je bil Pirjevec zaupnik italijanske tajne službe, zanj najbolj presenetljivo odkritje, drugače je intervju v glavnem osredotočen na udbovsko nadzorovanje Borisa Pahorja.
Prof. Pirjevca smo že 27. maja, ko je Reporter vest objavil na spletu, zmotili na potovanju na Kavkaz, pri čemer je absolutno zanikal, da bi bil zaupnik Digosa. »Seveda je novica iz trte izvita,« nam je odpisal Pirjevec in dodal, »da sem bil v letih, ko naj bi bil v stiku z Digosom, predsednik dveh najpomembnejših kulturnih ustanov zamejskih Slovencev: Narodne in študijske knjižnice in Slovenskega stalnega gledališča. Ali mislite, da bi mi Skgz in Udba zaupali tako pomembne in prestižne funkcije, če bi me sumili, da sem italijanski vohun? Naj še dodam, da že skoraj štirideset let sodelujem s Primorskim dnevnikom. Tudi v tem primeru si težko predstavljam, da bi me v času, ko je še obstajala stara Jugoslavija, trpeli kot sodelavca, če bi imeli najmanjši sum o moji lojalnosti.«
To pa še ni vse: prof. Pirjevec dodaja, da je bil v tistem času tudi član kulturnega odbora Skgz in da ga je Udba skušala angažirati kot svojega sodelavca: »Obranil sem se tako, da sem prosil Žarka Raceta, naj intervenira v Ljubljani. Pritiski, ki so bili pogosti in zelo nadležni s strani nekega Kodriča, so nato ponehali. Baje je Žarko govoril z Lidijo Šentjurc ali Vido Tomšič,« nam je pisal zgodovinar.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Se boste cepili proti covidu-19, ko bo to mogoče?

8. jan. 2021 | 8:00
Seveda
Ne, ker ne zaupam cepivu
Samo če bo obvezno
Mogoče
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo