»Kosovelova poezija je predvsem v knjigi Ostri ritmi zelo muzikalična«

Življenje je, včasih, splet okoliščin.

Pasquale Mirra se je rodil v Salernu v Kampaniji. Pri štirih letih si je »izmislil« prvi instrument: lonce, po katerih je tolkel z žlicami ali palicami. Njegova mama je rada pela, mali Pasquale jo je udrihajoče spremljal.

Tista prva glasbena ljubezen je postala, tako se je izkazalo, večna, neodtujljiv del njegovega življenja. Mladi Mirra se je vpisal na glasbeno šolo, lonce je zamenjal vibrafon, ob njem so se oglasila še ostala tolkala. Klasično glasbo je kmalu preglasil džez. Pasquale Mirra je začel s svojim vibrafonom nastopati, v ožjih sestavih ali tudi sam. V kratkem času je postalo njegovo ime vse odmevnejše v džezovskem svetu. Ne le italijanskem ali evropskem, v svetovnem.

Nastopal je na koncertih, na festivalih. Spletel je bogata prijateljstva z drugimi džezisti. Veliki ameriški bobnar in tolkalec Hamid Drake je v več kot poldrugem desetletju sodelovanja postal njegov glasbeni brat. Koncerti so se širili v turneje. Po Evropi, Združenih državah, Latinski Ameriki.

Medtem se je Mirra preselil v Bologno. V tistem času je spoznal Saro, Tržačanko. Živela sta v Bologni, nesrečna (ali pa, tako se je izkazalo, srečna ...) okoliščina ju je pripeljala v Trst.

Bilo je v času, ko je imel Mirra na obzorju turnejo po Kitajski, Japonski in Južni Koreji. Pred tem sta ga čakala koncerta v Parizu in na Norveškem. Pariz je vibrafonist dobro poznal, a ne dovolj, sicer se ne bi v dežju spotaknil ob rob pločnika in nerodno padel. Z zlomljeno nadlahtnico so Kitajska, Japonska in Južna Korej splavale po vodi.

Pasqualeju se je zrušil svet, a »brat« Hamid mu je šamansko preroško napovedal: ne obupuj, to bo zate nov začetek!

Tako je tudi bilo.

Rehabilitacija je tako zbližala Pasqualeja in Saro, da se je vibrafonist preselil v Trst. Dneve okrevanja je prebil pri Sarinih starših. Stanujejo na Rebri za Kontovel, bili so sosedi Borisa Pahorja. Kakšna naključna okoliščina ...

Pasquale in Sara sedaj stanujeta na Greti. Na Kontovelu sta si uredila vrt, ki je letos obrodil na kilograme in kilograme paradižnikov. Poleti je Mirra uvedel letošnji džezovski festival v Ljubljani s projektom, posvečenim poeziji Srečka Kosovela. Jutri ob 12.30 ga bo v okviru festivala Jazz&Wine of Peace krožka Controtempo predstavil v dvorani kleti Russiz Superiore v Koprivnem.

Kako ste spoznali Srečka Kosovela?

Bilo je zelo čudno. Umetniška vodja ljubljanskega džezovskega festivala Tina Lešničar me je po elektronski pošti vprašala, ali bi želel izdelati glasbeni projekt o Srečku Kosovelu.

Kaj je v tem čudnega?

Prav v tistih dneh sem kupil prvo knjigo poezij Srečka Kosovela Aspri ritmi/Ostri ritmi. Če to ni čudna okoliščina! Bolj kot čudna - magična. Dobiti tisto knjigo ni bilo lahko.

Zakaj?

Najprej sem jo iskal v knjigarni Feltrinelli v Trstu, nato v knjigarni Lovat, a je niso imeli. Dejali so mi, da je založba, ki je izdala tisto knjigo, propadla in da ni mogoče dobiti Kosovelovih knjig. Sara, moja partnerka, mi je priskočila na pomoč: na Trgu Oberdan deluje lepa slovenska knjigarna, poskusi tam, mi je dejala.

Šel sem, vstopil in srečal zelo vljudno in razpoložljivo osebje, ki mi je pojasnilo, da poleg iskane obstajajo še druge Kosovelove knjige. Kupil sem knjigo, osebje knjigarne mi je svetovalo tudi knjigo Borisa Pahorja o Kosovelu. Tista knjiga mi je zelo pomagala pri razumevanju poezije Srečka Kosovela.

Zakaj vas je zanimal Kosovel?

Po preselitvi v Trst pogosto obiskujem Kras. Med sprehodi sem v številnih krajih, na primer v Sežani, zasledil njegovo ime. Kdo pa je to, sem se vprašal. Radovednost me je gnala v nakup knjige.

Kako je mogoče uglasbiti poezijo Srečka Kosovela?

Kosovelova poezija je, po mojem mnenju, predvsem v knjigi Aspri ritmi/Ostri ritmi, zelo muzikalična. Pesnikovo pisanje in metrika poezije spodbujata ritem, kar glasbeniku olajša delo. V preteklosti so se že številni glasbeniki lotili uglasbitve Kosovelove poezije, na primer Zlatko Kaučič. A za te primere sem izvedel potem, ko sem se že lotil dela. Ob prebiranju njegovih poezij sem se dokopal do drugega odkritja.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.