Ta teden pred 10 leti (9)

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega »obujanja spominov iz preteklosti« v novem letu na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2008 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.
Danes nadaljujemo obujanje spominov z reportažo o tedanjem zanimanju Tržačanov za slovenščino. Članek je bil objavljen v nedeljo, 2. marca 2008.

»Slovenija: turistični raj na sončni strani Alp s prekrasno in nadvse slikovito pokrajino, bogato kulturno dediščino in izredno prijaznimi prebivalci.« Tako nekako je zapisano v predgovoru enega izmed vodičev po Sloveniji, ki jih najdemo na policah številnih mestnih knjigarn. Nadvse vabljivo, kajne? Da je postala sosednja Slovenija v zadnjih letih vse bolj privlačna tudi za naše sodržavljane, je danes že dano dejstvo. Veliko je namreč takih, ki so si tam uredili dom ali takih, ki se tja redno odpravljajo na dopust (predvsem na gorske sprehode ali na oddih v terme); nič koliko je tudi takih, ki se onkraj nekdanje meje zapeljejo le na t.i. »trendy shopping«, saj slovenska prestolnica s svojo bogato ponudbo izpolni vsako željo, tudi tisto najbolj zahtevnih kupcev. Zdaleč najštevilnejši pa so tisti, ki se k sosedom zapeljejo enostavno po bolj poceni bencin ali po nakupe v najbližjo trgovino.
Kako pa se s sosedi sporazumevajo? Veliko je še takih, ki vztrajajo pri rabi italijanščine in se izgovarjajo, da jih itak v »Jugo« vsi razumejo, tistih, ki tudi ob vhodu v trgovino raje pozdravijo s tipično tržaškim »bon giorno«. K sreči pa se v zadnjem času uveljavlja nov tip someščana, takega, ki se vselej trudi, da bi se naučil vsaj najosnovnejših besed za vsakdanjo rabo. Gre za take, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika, ki se v mestu množijo ali pa se slovenščine lotevajo kot samouki. Zanimalo nas je, ali se je morda njihovo število povišalo po padcu meja in ali se je posledično povišalo tudi povpraševanje po slovenskih učbenikih, priročnikih in slovarjih? Podatke smo poiskali v Tržaški knjigarni in v Narodni in študijski knjižnici, nato pa pokukali še v nekatere mestne knjigarne.
V Tržaški knjigarni smo dobili negativen odgovor, »saj je zanimanje za slovenski jezik konstantno že vsaj dve leti,« nam je pojasnil upravnik Igor Starc in dodal, da se veliko Tržačanov odloča za tečaje slovenskega jezika, da bi lažje komunicirali s sosedom. »Zavedajo se namreč, da je slovenščina boljše orodje za delo na tem območju in da je katerikoli vzgib dobrodošel v današnjem kriznem stanju.« Tržačani v prvi vrsti sprašujejo po žepnih slovarčkih, tiste, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika pa zanimajo predvsem slovnice in slovarji: bera sicer ni najbolj bogata, saj »še vedno uporabljamo slovnico dr. Antona Kacina iz leta 1972«, med slovarji pa primanjkuje neka vmesna stopnja med ekonomičnimi, predvsem žepnimi verzijami (od 10 do 35 evrov) in večjimi slovarji, ki presegajo ceno 80 evrov. Starc se je pri tem pritožil nad dejstvom, »da Slovenci, ki razpolagamo z dvema lingvističnima strukturama, nismo imeli zadostne energije, da bi se Italijanom predstavili v dostojni luči, se pravi s primernim učbenikom, tako da smo zaradi naše lenobe vredni, da nas zgodovina odpihne.«
V nadstropju više so nam potrdili, da se zanimanje za slovenščino v zadnjih mesecih ni povečalo.
Že nekaj let so med rednimi gosti Narodne in študijske knjižnice predvsem študenti, ki iščejo pretežno literaturo v študijske namene, nekaj je tudi tistih, ki se posveča domoznanski literaturi, precej je pa tistih, ki si izposojajo učbenike in slovnice ter listajo po slovarjih. Zanimivo je tudi dejstvo, da si številni pomagajo z otroškimi knjigami, da bi na čim bolj preprost način vzpostavili prvi stik s slovensko besedo.
»Precejšnje je povpraševanje po tematskih priročnikih, se pravi takih, ki so namenjeni turistom, na primer. Ti namreč nudijo tujcu serijo koristnih jezikovnih napotkov za spoznavanje Slovenije in so uporabnikom v pomoč pri najosnovnejših oblikah sporazumevanja,« so nam povedali v tržaški knjigarni Borsatti.
Po nekoliko bolj jezikovnih priročnikih pa sprašujejo v knjigarni Einaudi, medtem ko so nam pri Feltrinelliju potrdili povpraševanje po žepnih slovarjih.
Upati je treba, da bo študij kaj kmalu obrodil zaželene sadove ... (sas)