»Brez pomoči prostovoljcev, bi že naslednjega dne vrgel puško v koruzo«

»Preživel je Hitlerja in Mussolinija, ni pa rečeno, da bo po novembrski poplavi še kdaj delal kot nekoč,« o svojem mlinu potrto pove Enrico Tuzzi. V noči na 17. november je silovito neurje zajelo severni del nekdanje goriške pokrajine. Deževalo je več dni, vodotoki so naraščali. Okoli ene ure ponoči je reka Idrija prestopila bregove in z vso silo udarila v mlin. Voda je zalila silose, zaloge koruze in pšenice, prodrla skozi vrata, poškodovala električne napeljave in dragocene stroje. Prazne vreče moke je mlinar po ujmi našel po vejah dreves kilometer stran od mlina. Mlin Tuzzi je sedaj spet odprt, vendar ne s polno zmogljivostjo, čeprav je ponudba običajna. Škoda se namreč meri tudi v izgubljenih strankah, ki so se med tem časom obrnile drugam. »Stranko izgubiš v enem dnevu,« pravi sogovornik in doda, da se še vedno ni razširila novica, da je sedaj mlin odprt. Poleg tega še vedno ostaja zaprta cesta do Bračana. V trenutku potrebe pa se pokaže moč skupnosti, ganjeno pravi sogovornik. Že dan po neurju se je pri njem zbrala skupina prostovoljcev, ki so mu v enem tednu pomagali očistiti mlin. »Brez njihove pomoči bi že 18. novembra vrgel puško v koruzo,« pravi Tuzzi in pristavi, da je bila tista radodarna gesta kljub vsej nesreči in naporu najlepša izkušnja njegovega življenja.

Mlin so ponovno zagnali

Nekega že skoraj spomladanskega popoldneva nas Enrico Tuzzi sprejme pred vhodom v mlin. Če na okoliških cestah ne bi bilo zapor in zavarovanih zemeljskih plazov, bi si človek težko predstavljal, kakšno razdejanje je tu vladalo še pred nekaj meseci. »Mlin je poplavilo tudi leta 1998, vendar sploh ni primerjave s tem, kar se je pripetilo lani,« pravi sogovornik.

Po poplavi so mlin očistili in počasi ponovno zagnali del strojev. Spet so poskrbeli za mletje in prodajo, a le delno. Številne naprave je voda trajno pokvarila. Zgodovinski del objekta, katerega temelji segajo v 13. stoletje, je bil ponovno opustošen, le nekaj let po obnovi. Tu so nekoč potekali tudi pedagoški obiski in muzejska dejavnost.

»Če bi gledal samo številke, bi mlin že zdavnaj zaprl,« prizna Enrico Tuzzi, toda Molino Tuzzi ni običajno podjetje. Enrico in njegov oče Adriano Tuzzi z upravljanjem obrata nadaljujeta več kot 130-letno družinsko tradicijo.

Več v nedeljski številki Primorskega dnevnika.