Nihče noče nekdanje meje

Kako gledajo na mejo in obmejni prostor prebivalci Furlanije - Julijske krajine deset let po vstopu Slovenije v šengensko območje? To je osnovno vprašanje, na katerega je skušala odgovoriti skupina osmih mladih Goričanov, ki je sodelovala pri izvedbi delavnice v sklopu projekta Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v šengensko območje. Delavnico je organiziral vodilni partner projekta Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI v tesnem sodelovanju s Kinoateljejem in Dijaškim domom Simona Gregorčiča iz Gorice. Mladi so naleteli na pozitiven odziv prebivalstva, saj je velika večina vprašanih sprejela vabilo k sodelovanju. Iz zbranih odgovorov izhajajo različni pogledi na odpravo meje, bodisi zaradi gospodarskih učinkov ali zaradi sodobnih izzivov glede varnosti, s katerimi se sooča celotna Evropska unija, nesporno pa prevladuje mnenje, da je skupni šengenski prostor pripomogel k boljšemu medsebojnemu spoznavanju.