Subjektivna starost oziroma koliko stari se v resnici počutimo, ima velik vpliv na fizično ali psihično stanje, ugotavljajo znanstveniki. Pravzaprav bi lahko to bil ključen podatek za razumevanje razlogov, zaradi katerih nekateri s staranjem vse bolj cvetijo, drugi pa venejo. Različne študije so celo pokazale, da lahko subjektivna starost nakaže pomembne vplive na zdravje, vključno s tveganjem za smrt.
Francoska raziskava, ki je zajela več kot 17.000 ljudi, je pokazala, da se je med tistimi, ki so se počutili od osem do 13 let starejši od dejanske starosti, tveganje za smrt povečalo od 18 do 25 odstotkov, povečala pa se je tudi možnost obolenj.
Težnja ostarelih po manjši družabnosti in odprtosti novim izkušnjam so prav tako manj izrazite pri ljudeh, ki so mladi po srcu.
Raziskave tudi kažejo, da ljudje z nižjo subjektivno starostjo postajajo s staranjem bolj skrbni in manj nevrotični ter da imajo manjše možnosti za depresijo in večje za boljše duševno stanje. Posledično to pomeni tudi boljše fizično zdravje in manjše tveganje za hospitalizacijo zaradi bolezni.
Ne glede na to, koliko ste stari, se torej splača vprašati, menijo znanstveniki, ali katerakoli izmed omejitev, ki jih čutite, prihaja od znotraj, da se ji lahko izognete.