Šolske sestre se poslavljajo od Svetega Ivana

V nedeljo se bodo s slovesno sveto mašo v svetoivanski cerkvi od skupnosti uradno poslovile slovenske šolske sestre. Iz stavbe, ki je bila zgrajena leta 1964, bodo odšle med poletjem, pridružile se bodo goriškim redovnicam. Na Tržaškem so delovale skoraj 80 let. Prišle so leta 1947, ko se je provincialni sedež Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja iz Tomaja premaknil v Trst. Najprej so prebivale v Marijinem domu v Ulici Risorta, nato so se preselile v Ulico Docce pri Sv. Ivanu, pa v Boršt, Dolino, Ricmanje, Opčine - in tudi v Egipt.

Otroški smeh, glasbo in petje je v zadnjih letih nadomestila tiha molitev štirih sester, Marije, Dominike, Valentine in predstojnice, sestre Andreje, ki je v Trst prišla iz Števerjana leta 1996. »Takrat nas je bilo čez dvajset,« je zaupala Primorskemu dnevniku, »še prej pa je bilo tu več kot trideset sester. Danes so skoraj vse starejše, nekatere imajo že več kot 90 let.« V svetoivanskem objektu jih je premalo, da bi ga kongregacija obdržala. Kako bodo uporabili prostore, še ne vedo, čeprav je iz neuradnih virov znano, da bodo namenjeni skupnosti. Tako kot so bili doslej, čeprav v drugi obliki.

»Šolske sestre povezujem z lepimi spomini. Pri njih smo pisali naloge, preživljali prosti čas in se marsičesa naučili,« je v spomine segla danes 50-letna Alenka, ki je kot deklica in mladostnica obiskovala dom šolskih sester, »od kuharskih veščin do nemščine s sestro Gabrijelo, Korošico, ki je kasneje pomagala tudi moji hčerki pri usvajanju tujega jezika, petja v otroškem zboru s sestro Karmen in igranja klavirja. Sestre so bile radodarne do vseh, ne glede na veroizpoved. To je bil prostor za skupnost.«

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.