Izzivi in priložnosti za razvoj tromeje

Kaj je pomenil padec meje za kraje na stičišču med Italijo, Slovenijo in Avstrijo in kakšne priložnosti za vsesplošni razvoj tega območja nudijo posebna geografska lega, čezmejno gospodarsko sodelovanje in večjezično okolje? O vsem tem je tekla beseda na posvetu z naslovom »Tromeja in šengenski prostor: izzivi in priložnosti za razvoj«, ki so ga v petek v Kulturnem centru Julius Kugy na Trbižu priredili Slovenski raziskovalni inštitut, Slovensko kulturno središče Planika in Slovensko deželno gospodarsko združenje v sodelovanju z občinsko upravo. Srečanje, ki ga je povezoval Roberto Dapit z Univerze v Vidmu, je bilo del projekta »Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v šengenski prostor«, ki ga izvaja Slori v sodelovanju s številnimi partnerji in ga je podprla Dežela FJK. Na Trbižu so različne vidike življenja in sodelovanja na tromeji analizirali Francesco Marangon z Univerze v Vidmu, predstavnika Sks Planika Nataša Gliha Komac in Rudi Bartaloth, Mitja Lo Duca s Kekčeve domačije v Trenti in Felix Wieser iz Slovenske gospodarske zveze na Koroškem. Poseben poudarek petkovega večera je bil na gospodarskem razvoju, predvsem pa na področju turizma.