Povezovanje različnih duš Trsta z Magrisovim delom Saj razumete

Na včerajšnji, zadnji tiskovni konferenci v letošnji sezoni je Slovensko stalno gledališče postreglo z bogatim menijem. Prvenstvena pozornost, kot je uvodoma povedala predsednica upravnega sveta SSG Maja Lapornik, je bila namenjena domači produkciji, uprizoritvi dela znanega tržaškega avtorja Claudia Magrisa Saj razumete, vendar pa je v imenu umetniškega vodstva Sergej Verč kasneje napovedal še vrsto drugih dogodkov, s katerimi bo teater sklenil letošnjo sezono. Že danes bo v otroškem vrtcu na Colu zaživela domača produkcija, namenjena najmlajšim Kakor napravi stari, je zmerom prav, nato se bo SSG v sodelovanju z deželnim sedežem RAI za FJK poklonilo filmskemu ustvarjanju Aljoše Žerjala, v začetku maja bo praznovanje 110-letnice ustanovitve Dramatičnega društva in rojstva gledališke družine v Trstu in končno si bodo abonenti SSG lahko julija v Ljubljani ogledali Kogojevo opero Črne maske (o vsem tem podrobneje posebej).
Povezovanje slovenske in italijanske duše Trsta in pozornost domačim ustvarjalcem: tako gre brati, je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci, izbire vodstva SSG, ki po Kobaridu ‘38 Dušana Jelinčiča predstavlja slovensko praizvedbo uprizoritve Saj razumete (Lei dunque capirà) Claudia Magrisa. Delo bo v prevodu Veronike Brecelj ter v priredbi in režiji Igorja Pisona od jutri dalje na sporedu v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. V zvezi s tem dogodkom, ki daje poseben pečat delovanju slovenskega tržaškega gledališča, so vsi izrazili veliko zadovoljstvo. Zadovoljno je gledališče, je uvedla včerajšnje srečanje z mediji predsednica Maja Lapornik, da lahko sodeluje s tako pomembnim avtorjem in ponudi predstavo, ki »bo zlahka našla pot do občinstva«. Počaščen je avtor, ker z vsako novo interpretacijo delo doživlja novo življenje. Nadvse zadovoljen je režiser, ki se je v teatru, v katerem je prve korake naredil kot igralec, lahko soočil s tekstom, ki mu je dal nove, »polifonske« dimenzije (v primerjavi z drugimi režiserji, ki so ga postavili kot monolog). Rada je tudi temu tekstu namenila prevajalski trud Veronika Brecelj, po mnenju katere »Magrisova proza valovi«, pohvalila je še vse, ki se zavzemajo, da se idealna zgodba prepoznavanja drug drugega v Trstu nadaljuje. Glede tega je eden od poklicanih, Boris Kobal, sicer član »trojke« umetniškega vodstva in pa režiser odrske postavitve Pahorjeve Nekropole, kasneje povedal, da pri SSG že razmišljajo o predstavi, ki bi načela kočljivo temo fojb. O tem in morda o uprizoritvi kakšnega dela Borisa Pahorja v naslednji sezoni.

Večglasje in večplastnost: Igor Pison, avtor priredbe in režiser (izbral je tudi glasbo) se je odločil za takšno, povsem drugačno branje Magrisovega dela. V središču ostaja Ona, ki pooseblja mit Evridike, vendar jo obkrožajo drugi liki, ki jih je Pison označil kot A, B in C. Takšno izbiro mu je narekoval že sam tekst, je povedal režiser, tako tudi najbolje pridejo do izraza številne teme, ki jih Magris načenja in ki bi drugače bile bolj zabrisane. Sicer pa ni želel razkriti veliko, tudi v prvo ponazoritev svoje priredbe je izbral uvodni, nem prizor, v katerem ob Njej - Lučki Počkaj, ki se s to vlogo (začasno) vrača v Trst, nastopajo še A - Vladimir Jurc, B - Nikla Petruška Panizon in C - Igor Zobin. Predstavo mora vsakdo osebno odkriti in doživeti, je bil režiserjev namig, za to ima vsakdo možnost v Trstu do 4. maja (predstave so sicer v mali dvorani), nato bo predstava gostovala še v Gorici in Čedadu. (bip)

Več novic na www.primorski.eu