Proračunske postavke za jezikovne manjšine se krčijo

Pozornost italijanske države do tako imenovanih zgodovinskih jezikovnih manjšin, med katerimi so tudi slovenska, furlanska in nemška – vse tri v Furlaniji - Julijski krajini – se v zadnjih letih zmanjšuje. Vsaj sodeč po finančnih sredstvih, ki jih za uresničevanje v njem zapisanih pravic in dejavnosti teh zaščitenih jezikovnih skupnosti namenja Direktorat za deželne zadeve in lokalno samoupravo pri predsedstvu italijanske vlade.

Na dejstvo je opozoril Massimo Moretuzzo, deželni svetnik stranke Pakt za avtonomijo, pri čemer je poudaril predvsem, kako zmanjševanje razpoložljivih finančnih sredstev negativno vpliva na furlansko jezikovno skupnost v FJK. »Postopno zmanjševanje državnega financiranja je zelo jasen politični signal. Direktorat za deželne zadeve in lokalno samoupravo pri predsedstvu vlade – organ, ki je odgovoren za izvajanje in financiranje zakona 482 – iz leta v leto zmanjšuje sredstva, namenjena zaščiti in spodbujanju razvoja zgodovinskih jezikovnih manjšin,« je ob tem dejal Moretuzzo. Avtonomist je prepričan, da je to jasen znak nezainteresiranosti države, ki postopoma opušča svojo ustavno dolžnost zaščite manjšin in slabi dediščino, za zaščito katere je bil omenjeni zakon sploh sprejet.

Od leta 2014 do leta 2022 je znesek, ki so ga priznane jezikovne skupnosti v FJK prejemale iz naslova zakona 482/1999, postopoma naraščal s prvotnih 337.000 evrov pa vse do rekordnih skoraj 1,2 milijona evrov. Od tega leta, ki sovpada z začetkom mandata vlade Giorgie Meloni, se razpoložljiva sredstva znižujejo. Leta 2023 je za zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin iz Rima v Trst oz. na Deželo FJK prispelo nekaj več kot 826.000 evrov. Leta 2024 se je skupni razpoložljivi znesek dodatno zmanjšal in se ustavil na približno 573.000 evrih. Leta 2025 je bilo na voljo le še 546.000 evrov. Razpoložljiva sredstva so se torej v štirih letih več kot prepolovila.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.